»Delo se včasih zavleče pozno v noč. Takrat sva zelo utrujena in zaskrbljena, saj morava v roku dokončati delo, nikoli pa čisto zares ne veva, ali nama bo uspelo,« pravita. Včasih ju pri tem omejujejo tudi kamere, saj morata kljub časovni stiski kakšen prizor večkrat ponoviti. Na vprašanje, ali ju je kakšen od avtomobilov tudi že »premagal«, da jima ga torej ni uspelo pravi čas spraviti v red, odgovorita diplomatsko, saj gledalcem ne želita pokvariti izkušnje spremljanja oddaje Prenova krip, ki jo na kanalu Viasat Explore lahko spremljate ob četrtkih zvečer: »Morda je v našem boju kdaj zmagal avto, morda pa tudi ne.« V prvi sezoni sta se lotila porcheja 924, mazde MX-5, volva 480, austina metroja, golfa GTi, citroena BX, mercedesa 190e in alfe.

Kje najdeta avtomobile, ki jih popravljata? Na odpadu ali morda prek oglasov?

Gregory: Skoraj vsakič drugje, nimava posebne platforme. V dobi interneta so takšne stvari zelo enostavne. Vendarle pa za največ avtov izveva prek »ustnega izročila«.

Trickett: Všeč nama je, če naletiva na kakšnega, ki ga ne oglašujejo. Citroena sva tako »rešila« izpod grmovja na njivi, kjer se je skrival več let. Ni bil na odpadu, po naključju sva ga našla, kar je naredilo celotno zgodbo še bolj zanimivo.

Koliko, vsaj okvirno, pa zapravita za posamezno vozilo?

Trickett: Največ, kar sva si dovolila, je bilo 1000 funtov, kjer sva si tudi sicer postavila mejo, najmanj pa sva plačala 300. Vsota, ki jo zapraviš že takoj na začetku, narekuje, kaj vse boš storil z avtomobilom, saj je najin cilj podvojitev vloženega zneska

Kako pokvarjen pa mora biti avto, da je lažje kupiti novega kot pa popravljati starega?

Trickett: Običajno največjo in najdražjo težavo predstavlja rja, saj porabiš za varjenje res ogromno časa.

Gregory: Pri nakupu morava biti zelo pametna – z avtom mora biti dovolj »narobe«, da ga nihče drug noče, mora biti dovolj poceni, da si ga lahko privoščiva, obenem pa tudi za popravilo ne smeva zapraviti preveč, da imava na koncu dobiček. Če delaš s cenejšim avtomobilom, to še ne pomeni, da bo končni dobiček večji, saj je takšen avtomobil najverjetneje veliko bolj pokvarjen kot dražji. To pomeni, da bova morala v popravilo vložiti več dela in denarja.

Trickett: Motorji in menjalniki so na primer dokaj poceni, po večini se jih iz druge roke dobi za vsako znamko avtomobila. Takšne stvari je enostavno popraviti, čeprav morda sprva zvenijo dramatične.

Če nima motorja, je to sploh še avto?

Trickett: Sliši se zelo dramatično, a ker se že veliko let ukvarjam z avtomobili, me kaj takšnega sploh ne prestraši. Oba z Gusom sva dovolj samozavestna in imava dovolj znanja, da lahko v kratkem času motor, tudi če je v prtljažniku, spraviva tja, kjer mora biti.

Na kakšen način pa avte prodata? Prek spletne dražbe?

Gregory: Večino tako, enega pa sva na primer prodala kar prek možaka, pri katerem sva za popravilo ravno tistega avtomobila kupila rezervne dele. Pri spletni dražbi pa so tudi pasti – nekdo ponudi najvišji znesek, na koncu pa ne pride ponj in tako posel pade v vodo.

Sta morda naletela na kakšnega yuga?

Trickett: To so odlični majhni avtomobili, čudovito enostavni, ki vozijo tudi, če nekatere dele med seboj povežeš zgolj s kakšno vrvjo ali žico. Vzdržuje pa jih lahko vsakdo – inženir, mehanik ali pa lokalni kmet. Vsakomur ga uspe spraviti do vožnje.

Gregory: Avtomobili, ki so jih ustvarjali na območju nekdanjega vzhodnega bloka, so izjemni. Morali so biti enostavni, a ne v smislu, da so jih poceni in množično ustvarjali, ampak da so jih naredili za preživetje.

Po poklicu nista mehanika; Will Trickett, vi ste inženir, Gus Gregory, vi pa fotograf. Verjetno pa je bila ljubezen do avtov pri obeh prisotna že od otroštva.

Trickett: Ko sem bil star šest let, sva z očetom kupila majhen rumen športni avtomobil, ki sem ga restavriral v svojih dvajsetih letih in ga imam še danes. Avtomobili so mi vedno predstavljali možne avanture, na katere se lahko podaš z njimi. Te možnosti, ki ti odprejo nove svetove, so me navduševale že od nekdaj.

Gregory: Dedek je imel popravljalnico avtomobilov, v kateri sem ob popravilih kosilnic preživel večji del otroštva. Razstavljal in sestavljal sem avtomobile, tu in tam pa se s katerim odpeljal na bližnje polje in ga še preizkusil. Z očetom pa sva, ko sem bil najstnik, restavrirala še motor. Ljubezen do avtov imam tako v krvi. Ko sem 30 let delal kot fotograf, sem potoval po vsem svetu, prevozil sem pot od Moskve do konca Sibirije, celotne ZDA, Afriko pa tudi večji del Evrope.