V Ameriki se je ta teden začela nova sezona serije Billions (Milijarde) s Paulom Giamattijem in Damienom Lewisom, v kateri se lepo vidi, kako zapravljajo bogati. Resda je fikcija eno, realnost pa nekaj drugega, a se pravzaprav ne razlikujeta tako močno. Kot so po podatkih, ki so jih prejeli od družb Wealth-X in Camper, izračunali v ameriškem podjetju Coldwell Banker, je en dolar običajnega smrtnika za milijarderje enak 1355 dolarjem. Bogati po svetu, ki imajo na računu najmanj 30 milijonov dolarjev, pa so imeli v letu 2016 skupno za 30 bilijonov premoženja, od katerega so 243 milijard zapravili za luksuzne izdelke. Največ je šlo za potovanja (45 milijard), preostalo pa za avtomobile (40), nakit in ure (25), umetnine (25), zasebna letala (23), jahte (22), oblačila (15), modne dodatke (12), izdelke za dom (8), alkoholne pijače (8), hrano (7) in kozmetiko (4).
Zdrava hrana in izobraževanje namesto nočnih klubov
A trendi se obračajo. Tako ugotavlja tudi Katarina Larisa Ham, predsednica uprave kluba luksuznega življenjskega sloga Quintessentially za jugovzhodno Evropo: »Kar smo opazovali že vse lansko leto, se letos potrjuje: da smo se znašli na veliki prelomnici. Bolj kot to, koliko ima človek, je za kakovost njegovega življenja pomembno, kaj doživi. Temu sledijo tudi želje, ki se od luksuznih izdelkov premikajo k različnim terapijam, izobraževanju in tako dalje. Zadovoljstvo članov družine je vedno bolj pomembno in to za sabo potegne nakupne navade.«
Ljudje, ki si luksuz lahko privoščijo, se po njenih besedah raje odločajo za dejavnosti, ki pripomorejo k varovanju in krepitvi zdravja, k telesnemu in duhovnemu razvoju ter k sožitju in ureditvi kakovostnih bivalnih razmer za tretje življenjsko obdobje. Pomembni pa so jim tudi zdrava hrana, redno gibanje, izobraževanje in usposabljanje ter osebna urejenost.
Dremež in spalne terapije
V klubu, ki velja za največji globalni concierge klub na svetu, so opazili kar 55-odstotno povečanje želja članov po različnih doživetjih, za 22 odstotkov pa se je povečalo zanimanje za spa centre, zdravo prehrano in zdravje, medtem ko je obiskovanje nočnih klubov doživelo 25-odstotni padec, zmanjšalo pa se je tudi povpraševanje po luksuznih izdelkih.
»Naši člani porabijo vedno več denarja za doživetja, ki jim pomagajo pri regeneraciji in doseganju zastavljenih ciljev, za preventivna prehranska dopolnila in znanstveni pristop k velnesu ter različnim terapijam,« pojasnjuje Hamova, ki pravi, da je tudi vedno več povpraševanja po različnih spalnih terapijah. »Tako se je število želja, povezanih z boljšim spanjem, na letni ravni povečalo za 28 odstotkov, zato tudi spanje postaja novo ime za velnes. Temu pritrjuje znanost, saj je Nasina študija pokazala, da dremež poveča produktivnost za 34 odstotkov. Tako imajo na primer zaposleni v multinacionalki Google v Londonu na voljo spalnike, ki jih lahko uporabljajo za povečanje produktivnosti.«
Bogati so menda tudi vedno bolj ekološko ozaveščeni – 86 odstotkov članov kluba ne kupuje luksuznih izdelkov, ki ne upoštevajo okoljskega oziroma trajnostnega vidika, so pa še vedno naravnani k temu, da se hočejo počutiti posebne. V interakciji z blagovnimi znamkami želijo bolj personaliziran izdelek oziroma izkušnjo, komunikacija z njimi pa se zato premika od klasičnega marketinga k personaliziranemu odnosu.
