Izgonu ruskih diplomatov kot povračilnemu ukrepu zaradi domnevnih moskovskih »prstnih odtisov« na uporabljenem živčnem strupu na britanskih tleh se je pridružila še zveza Nato. Generalni sekretar čezatlantskega vojaškega pakta Jens Stoltenberg je objavil umik akreditacij sedmim osebam v stalnem predstavništvu Rusije pri Natu, še trem pa jih ne bodo izdali, tako da bo ruska misija poslej lahko štela največ 20 članov. »S tem pošiljamo jasno sporočilo Rusiji, da obstajajo cena in posledice za njene nedopustne in nevarne vzorce obnašanja,« je dejal Stoltenberg, a dodal, da Nato s to odločitvijo ne spreminja politike do Rusije, saj da ostaja odprt za dialog in si bo še naprej prizadeval za organizacijo naslednjega srečanja v okviru Sveta Nato-Rusija.
Rusija povračilnih ukrepov za izgon še ni sprejela, jih je pa napovedala.
Zavezništvo na delu
Diplomate Rusije so se zaradi njene domnevne vpletenosti v napad z živčnim plinom, ki izhaja iz sovjetskega arzenala, naknadno odločile izgnati še Avstralija, Moldavija in Irska, kar je britansko premierko Thereso May prepričalo, da uživa enotno mednarodno podporo. »To ni samo zadeva Združenega kraljestva,« je danes razpredala pred britanskim parlamentom, ko je ocenila, da je sum o ruskih ravnanjih postal varnostno vprašanje mnogih drugih držav. Njena razmišljanja je dopolnil ameriški obrambni minister Jim Mattis, ki je izgon stalnih ruskih predstavnikov pri Natu označil za dokaz smotrnosti zavezništva v trenutku, ko Rusija kot potencialna partnerica Evrope izbira nasprotno pot.
Slovenija med »prijateljicami Rusije«
Niti Evropska unija niti Nato pa se ne moreta pohvaliti z usklajeno akcijo, saj njuno domala istovetno članstvo na stari celini ni enotnega mnenja. Slab ducat članic obeh povezav se izganjanju ruskih diplomatov ni pridružil. Po ocenah bruseljskega spletnega portala Euobserver gre za »prijateljice Rusije«, med katere je uvrščena tudi Slovenija, družbo pa ji v EU delajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Slovaška. Nekatere od njih se še odločajo, med njimi Slovaška, ki se je podobno kot Slovenija znašla v vladni krizi, kar pa je hkrati dobrodošel izgovor, ki ga pri nas želi presekati predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat. Slišati hoče argumente poslancev, ali naj se Slovenija pridruži diplomatski akciji proti Rusiji dela EU in Nata, katerih članica je. Ciper in Malta, svoj čas v kolonialnem odnosu z Veliko Britanijo, sicer pa zunaj Nata, sta ostala ob strani, ker si ne želita prekinitve odnosov z Rusijo tudi zato, ker so mnogi bogati Rusi postali njuni državljani. Avstrija je izgovor našla v svoji nevtralnosti, s katero po navedbah kanclerja Sebastiana Kurza želi »ohraniti odprte komunikacijske kanale z Rusijo« in »ostati graditeljica mostov med Vzhodom in Zahodom«.
