Potem ko je predsednik države Borut Pahor poslance danes obvestil, da novega mandatarja ne bo predlagal, imajo zdaj poslanci dva tedna časa, da sami predlagajo kandidata. Vendar so vse poslanske skupine napovedale, da tega ne bodo storile – še vedno se za mandatarja sicer ponuja nepovezani poslanec Janko Veber. Pahor tako računa, da bo 14. aprila razpustil parlament, do volitev mora nato miniti najmanj 40 in največ 60 dni. Predsednik države bi torej lahko izbiral med zadnjo nedeljo v maju ter prvima dvema v juniju, vendar je 10. junij že tako rekoč izključil. Kot je napovedal, bo dokončna odločitev med 27. majem in 3. junijem odvisna od tega, ali poslanci potrebujejo dodaten teden za »sprejem nekaterih pomembnih vsebin«.
SDS in SMC nista navdušeni nad majem
Edini parlamentarni stranki, ki doslej nista bili navdušeni, da bi bile volitve že maja, sta SDS in SMC. Obe sta izpostavljali potrebo, da še ta sklic državnega zbora zaščiti Novo Ljubljansko banko pred negativnimi hrvaškimi sodbami. Po besedah vodje poslancev SDS Jožeta Tanka bo treba datum določiti tako, da se bodo zadeve, ki jih ima parlament še na mizi, zaključile. Pri tem je izpostavil tudi sprejem poročil preiskovalnih komisij in letnega poročila komisije za nadzor varnostnih služb. Naši sogovorniki v SMC pa kot najpomembnejše izpostavljajo, da Slovenija še v tem mandatu vloži tožbo na sodišče EU zaradi hrvaškega neuresničevanja arbitražne razsodbe. Kot pravijo, bi bilo mogoče dopolnitve ustavnega zakona glede NLB izpeljati tudi v primeru, če bi bile volitve že maja, vložitev tožbe proti Hrvaški pa zahteva nekaj dni več časa.
Osemnajstega junija se namreč izteče trimesečni rok, v katerem se lahko evropska komisija opredeli do slovenskega pisma o nameravani tožbi. Vlada je sicer na seji nekaj ur pred Cerarjevim odstopom že sprejela zavezo, da bo tožbo vložila, če se za tak korak ne bo odločila komisija sama in če bo Hrvaška še naprej zavračala implementacijo odločbe. Po besedah poslancev SMC pa naj bi se do tega, potem ko bo znano stališče komisije, izrekel še parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Če bodo volitve 27. maja in bo Bruselj z odločitvijo vlekel do konca roka, pa odbor stališča v sedanjem mandatu ne bo mogel več sprejeti. Po ustavi mora biti namreč konstitutivna seja državnega zbora sklicana najpozneje dvajset dni po izvolitvi, torej bi bil v primeru majskega odhoda na volišče parlament potrjen do 16. junija. Ker pa oblikovanje delovnih teles praviloma traja več mesecev, bi se po izračunih SMC odločanje novega odbora za zunanjo politiko o slovenski tožbi proti Hrvaški lahko zavleklo v jesen.
Vlada mora obveščati odbor
Predsednik OZP Jožef Horvat je danes spomnil na sklep, da mora vlada odbor tekoče obveščati o vseh aktivnostih glede implementacije arbitražne razsodbe. Zato člani OZP pričakujejo, da jih bo vlada seznanila tudi z morebitno odločitvijo o vložitvi tožbe in o njeni vsebini. Kot vodja poslancev NSi je Horvat na posvetu o datumu volitev pri predsedniku republike tako izpostavil tudi vprašanje tožbe proti Hrvaški. »To ne pomeni, da silimo vlado, da mora čim prej vložiti tožbo. Če se bo za to odločila, pa je smiselno, da s tem pride pred odbor – še toliko bolj, ker vlada nima več polnih pooblastil,« pravi Horvat.
