Odločitev štirinajstih članic Evropske unije, da v solidarnostni diplomatski akciji z odhajajočo Veliko Britanijo izženejo ruske diplomate, je ob robu vrha EU s Turčijo v bolgarski Varni najprej objavil predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Med državami, ki se niso odločile za ukrep, je Slovenija, ki jo po navedbah zunanjega ministra Karla Erjavca še vedno najprej zanima, kaj se je zares zgodilo v britanskem Salisburyju, kjer so Rusi po trditvah Londona z živčnim strupom napadli nekdanjega dvojnega vohuna.
Voditelji EU so na vrhu konec minulega tedna v Bruslju sicer podprli oceno Londona, da je za napad na nekdanjega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo »zelo verjetno« odgovorna Moskva. Kako, sicer ostaja nejasno, a za britansko vlado je zadosten dokaz to, da so uporabili strup novičok, ki ga je razvila Rusija in bi ga morala v skladu z mednarodno pogodbo uničiti že pred leti oziroma dosledno preprečiti, da bi prišel v druge roke. Soglasne podpore za to obtožbo britanska premierka Theresa May v petek v Bruslju ni dobila. Je pa zaradi izmikanja Moskve zahtevanim odgovorom več njenih kolegov napovedalo sankcije proti Rusiji, vključno z izgonom njenih diplomatov.
Trump posnema Obamo
Najbolj odmevno so se danes polovici evropskih zaveznic pridružile ZDA, saj je predsednik Donald Trump napovedal izgon 48 ruskih diplomatov z veleposlaništva v Washingtonu in drugih ruskih predstavništev po državi ter še ducata tako imenovanih obveščevalnih časnikov z diplomatsko imuniteto s sedeža ruske misije pri Združenih narodih v New Yorku. Poleg tega je ukazal zapreti ruski konzulat v Seattlu, potezo pa upravičil z obtožbo o njihovi vohunski dejavnosti pod diplomatsko krinko v škodo ameriške nacionalne varnosti. Trumpova in sicer ne povsem usklajena poteza EU sta spodbudili k podobnim ukrepom še Ukrajino, Albanijo in Kanado, sama Rusija pa je danes napovedala, da bo »sorazmerno« odgovorila.
»Zgodovinski kolektivni izgon«
Kaj bo to pomenilo, še ni jasno. Na londonski izgon 23 svojih diplomatov je Moskva pred desetimi dnevi odgovorila z odslovitvijo istega števila britanskih. V podobnem izganjanju diplomatskega osebja med ZDA in Rusijo v zadnjem mesecu mandata Baracka Obame in potem pod Trumpom pa je bilo »sorazmerje« dojeto drugače. Po več mesecih premisleka, ki niso prinesli otoplitve iz Bele hiše, ampak dodane Trumpove ukrepe zaradi domnevnega vmešavanja Moskve v ameriške predsedniške volitve, je Kremelj na Obamov izgon 35 svojih diplomatov odgovoril z zahtevo, da ZDA osebje v svojih diplomatskih predstavništvih po Rusiji skrči za kar 755 ljudi oziroma na skupaj 455, kolikor je zaposlenih v njihovih predstavništvih po ZDA. S tem Putin ni odrekel samo gostoljubja Američanom, ampak so svoje položaje na ameriških predstavništvih izgubili mnogi ruski državljani v službi pri izdajanju vizumov in podobnih birokratskih poslih. Trump se je ruskemu kolegu takrat za povračilni ukrep posredno celo zahvalil, ko je tvitnil, da bodo ZDA privarčevale kar nekaj denarja na račun zmanjšanja števila plačanih iz proračuna State Departmenta.
London je danes prevevalo zadovoljstvo s, kot se je izrazila Mayeva, usklajenimi ukrepi, ki »jasno kažejo, da z ramo ob rami pošiljamo Rusiji krepko sporočilo, da se ne more še naprej norčevati iz mednarodnega prava«. Podobno navdušen je bil nad »zgodovinskim kolektivnim izgonom ruskih vohunov« britanski zunanji minister Boris Johnson. Dejansko se tako ustvarja nova »koalicija nezadovoljnih« s Kremljem, v čemer pa bolj skeptični analitiki vidijo odvračanje pozornosti od britanskih brexitskih težav in od turbulenc v Beli hiši, pa tudi od notranjih problemov Evropske unije.
