Katalonski bivši in za zdaj tudi nesojeni predsednik Carles Puigdemont je nedvomno trenutno ena najbolj nadzorovanih oseb v EU. Da je belgijsko sodišče pred meseci zavrnilo špansko zahtevo po njegovi izročitvi, ker bi mu v Madridu sodili zaradi »uporništva« (aktivnega političnega dela pri katalonski osamosvojitvi), Puigdemontu ni pomagalo. Za vrnitev s Finskega, kjer je imel predavanje, v Belgijo, je, da bi se izognil letališkim kontrolam in morda nevšečnostim, raje izbral veliko bolj naporno pot z avtomobilom. A so ga kljub temu aretirali, a ne na meji, ki je znotraj zahodne EU prepustna, ampak kar na počivališču ob nemški avtocesti.
Dolga sodna pot
Z aretacijo na temelju nove mednarodne tiralice španskega tožilstva se je začela dolga pot skozi nemške sodne instance. Danes so v mestecu Neumünster ob navzočnosti njegove odvetniške ekipe Puigdemonta zaslišali, a predvsem je šlo za ugotavljanje identitete in pojasnjevanje, zakaj je pridržan.
Po zaslišanju so pozno zvečer sporočili, da so Puigdemontu pripor podaljšali, verjetno do končne odločitve o izročitvi Španiji. Kdaj bo to, ni jasno, saj se kmalu začnejo velikonočni prazniki. Sklep o izpustitvi oziroma morebitni izročitvi Puigdemonta Španiji, kjer bi ga lahko obsodili tudi na 25 let ječe, bo sprejelo višje deželno sodišče v Schleswigu.
Nemški pravni strokovnjaki pravijo, da je malo verjetno, da bi ga izročili, saj to, kar mu Španci očitajo (nenasilni upor oblastem), v Nemčiji ni kaznivo, lahko pa se postopek z možnimi pritožbami zavleče. »Morda celo dva ali tri mesece,« ocenjujejo Puigdemontovi odvetniki.
Protesti in nove aretacije
Po aretacij so v Barceloni in nekaj drugih mestih izbruhnile demonstracije, na katerih so protestirali tudi proti oblastem v Madridu. V nasprotju s prejšnjimi protesti je tokrat prišlo do spopadov s policijo, nekaj deset ljudi in policistov je bilo ranjenih, okrog sto aretiranih. Predsednik parlamenta Roger Torrent je pozval Katalonce k nenasilnim protestom, a vprašanje je, koliko časa bodo vztrajali pri gandijevskem upiranju španskim oblastem. Zagovorniki osamosvojitve napovedujejo nove proteste, poslanci treh strank, ki imajo v katalonskem parlamentu večino, zahtevajo od Torrenta, da poišče pravno rešitev iz te zagate in nemudoma izpelje nove volitve za predsednika. Po možnosti bi znova izvolili kar Carlesa Puigdemonta.
Problem je, da mora po poslovniku izvoljeni predsednik stopiti pred parlamentarce. Ker pa je Puigdemont kot možni kandidat že prej pobegnil v Belgijo, dva naknadno predlagana pa so španske oblasti aretirale in ju čaka sojenje, imajo stranke težavo, koga predlagati in kdo bo ta položaj sprejel, ko pa ga lahko aretirajo, še preden bo prispel do poslopja parlamenta.
Španske oblasti imajo sicer za zapahi, kjer čakajo sojenje, trinajst katalonskih politikov, za še trinajstimi, ki so zbežali v tujino, pa so izdali evropske priporne naloge. Doslej iskanih politikov še v nobeni državi niso odločili izročiti Španiji, podobno odločitev kot Nemčijo v primeru Puigdemonta pa čaka vsaj še Švico in Škotsko, kamor so se tudi zatekli katalonski politiki, ki jih zdaj iščejo z mednarodno tiralico.
Obenem pa nobena vlada ni ostro zahtevala od oblastnikov v Madridu, naj poskušajo najti rešitev z dialogom. Vsi bolj ali manj poudarjajo, da gre za špansko notranjo zadevo, ki da jo Španija ureja v skladu s svojimi zakoni in ustavo.
