Občina je tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila 9. marca. Kot je danes pojasnil bohinjski župan Franc Kramar, so v minulih letih na različne načine skušali prepričati ministrstvo in vlado, naj izpolni konkretne obveznosti in plača zneske, ki jih dolguje občini na podlagi 11. člena zakona o TNP, ki govori o tem, da za investicije v parkovnih občinah država zagotovi 80-odstotno sofinanciranje. »Dejstvo je, da na podlagi tega člena od leta 2010 nismo prejeli niti evra. Dejansko smo opozarjali, prosili in tudi pozivali državo, naj izpolnjuje svoje zakonske obveznosti, žal pa ni bila izpolnjena nobena,« je poudaril Kramar in spomnil, da je celo državni zbor sprejel sklep, s katerim je pozval vlado, naj izpolnjuje zakonske obveznosti.
Po neuspešnih poskusih na milejši način prepričati državo naj spoštuje obveznosti iz zakonov, ki jih je sprejela sama, se je Občina Bohinj po zadnjem poskusu decembra lani, ko je državo s predlogom državnemu odvetništvu neuspešno pozvala k sporazumni rešitvi, odločila, da naredi korak naprej in zaradi neizpolnjevanja določil zakona o TNP toži državo. »V končni fazi nam je tako ostala edino še pravna pot, torej tožba proti Republiki Sloveniji,« je izpostavil župan in pojasnil, da so stroški investicij v projekte, ki so po zakonu upravičeni do sofinanciranja, v letih od 2010 do 2016 znašali skoraj osem milijonov evrov. Dolg države pa je v višini 80 odstotkov vrednosti teh projektov in znaša več kot šest milijonov evrov.
Bohinjci se počutijo kot drugorazredni državljani
Zakonske omejitve zanje sicer veljajo, ugodnosti v obliki razvojnih sredstev pa so ostale mrtva točka na papirju. Občina je v dobri veri, da se v Sloveniji zakoni izvajajo, vlagala v urejanje tega območja s številnimi investicijami, kot so zagotavljanje ustrezne komunalne infrastrukture in druge gospodarske javne infrastrukture ter podpora nadstandardnemu izvajanju lokalnih javnih služb v narodnem parku. »Polemike o tem so bile v preteklosti že precej žgoče. Do zdaj smo le opozarjali, zdaj pa smo se odločili, da je s tem opozarjanjem konec in da gremo v tožbo in upamo, da se bo odvila v našo korist in da bomo pridobili sredstva, ki nam po zakonu pripadajo,« je poudaril Kramar.
Kot je pojasnil, je primerjava z ostalimi občinami, ki prav tako participirajo za določena sredstva države za druge namene, težka. Pozna primer Občine Krško, kjer so s tožbo na plačilo obveznosti države za sofinanciranje občinskih projektov uspeli, pred tem pa tudi v njihovem primeru država ni želela prostovoljno izpolniti svojih zavez.
Edina obveznost, ki se izpolnjuje, je zakon o glavnem mestu Ljubljana, po katerem je Ljubljana od leta 2010, odkar velja zakon o TNP, prejela 60 milijonov evrov. »Torej tam obveznosti izpolnjujejo, za nas, ki smo na periferiji, pa država svojih obveznosti ne izpolnjuje. Žal mi je, ampak druge poti ni kot tožba,« je sklenil župan. Za sredo je sicer napovedan obisk ministrice za okolje in prostor Irene Majcen v bohinjski občini, kjer so bo z župani občin, ki se nahajajo v TNP, pogovarjala o aktualnih zadevah v zvezi z delovanjem javnega zavoda TNP.
