Poimenovanja po danes neobstoječih objektih po njihovih besedah ostajajo, saj se tako lažje znajdemo po mestu – predvsem to velja za meščanke in meščane, ki so te objekte ali prostore poznali v času njihovega delovanja oziroma obstoja, medtem ko lahko mlajši meščani in obiskovalci tako spoznajo del ljubljanske zgodovine. »Nekoč smo postajališča poimenovali po bližnjem podjetju, tovarni, bolnišnici, zdravstvenem domu, tržnici, hotelu, gostilni, kavarni, ulici, trgu ali naselju. Obstaja še kopica takih postajališč, kot so na primer Avtomontaža, Remiza, Kompas, IMP, Tehnounion, Trata, Tobačna, Turist, Ilirija itn. Tudi sprememba naziva ulice včasih vpliva na naziv postajališča, kot na primer Tivolska,« pojasnjujejo v LPP in dodajajo, da nova mestna postajališča večinoma poimenujejo samo po ulici, trgu, naselju. »Morda bi jih v prihodnosti veljalo preimenovati, a to ni tako enostavno: ob tem je treba postajališče ponovno registrirati, spremeniti napovednike, vozne rede, prikazovalnike na avtobusu, table in označbe na postajališčih, bazo podatkov... Predvsem pa ne želimo tvegati, da bi se zaradi preimenovanja ljudje slabše znašli po mestu, zato je verjetno bolje, da ime ostane takšno, kot ga vsi poznamo,« o starih poimenovanjih pravijo v LPP.