Analitiki sicer ocenjujejo, da terminske pogodbe v juanih, ki po ocenah nekaterih prihajajo občutno prepozno, ne bodo uspele resno spodkopati primata newyorških in londonskih terminskih pogodb za zahodnoteksaško nafto in nafto brent. Med razlogi za to je tudi kitajski strog nadzor nad kapitalom.
Več radovednosti kot interesa
»Za zdaj je več radovednosti kot pa dejanskega interesa za sodelovanje na tem trgu,« je ocenil analitik družbe Energy Aspects Michal Meidan. Večina strokovnjakov meni, da bi kitajske pogodbe lahko predstavljale regionalni barometer ponudbe in povpraševanja v Aziji, težko pa se bodo kratkoročno kosale v mednarodnem okolju.
Terminske pogodbe vlagateljem omogočajo zavarovanje pred spremembami cen v prihodnosti. Ponujanje teh pogodb v juanih bi lahko energetsko lačni Kitajski, ki je lani prehitela ZDA kot največja svetovna uvoznica nafte, zagotovilo več nadzora nad cenami zanjo najbolj zanimive sorte nafte.
Povečevanje pomena juana v svetu
Trenutno so najbolj uveljavljene terminske pogodbe za zahodnoteksaško nafto iz ZDA ter severnomorsko nafto brent. Oboje so denominirane v dolarjih, prve ponujajo v New Yorku, druge pa v Londonu.
Kitajska se sicer tudi na druge načine trudi postopoma povečati pomen domače valute juan v svetu. Julija lani je olajšala tujemu kapitalu dostop do 10.000 milijard dolarjev vrednega obvezniškega trga, v zadnjih letih je okrepila tudi povezave med borzami v Hongkongu in v preostalih delih Kitajske ter tako omogočila krepitev vlaganj tudi v tem segmentu.
Mednarodni odziv na omenjene poteze je bil sicer zadržan, tako pa tudi položaj ameriškega dolarja kot vodilne svetovne petro-valute vsaj zaenkrat ostaja zagotovljen.
