Borza terjatev je finančno zagonsko podjetje, ki je razvilo prvo spletno faktoring platformo in prvo poslovanje brez posredovanja banke (peer-to-peer) v Sloveniji. Uporablja jo že več kot 600 slovenskih podjetij, ki jim je Borza terjatev do danes zagotovila skoraj 24 milijonov evrov financiranja. Zdaj so na trg dali novo platformo, s katero nadgrajujejo faktoring in bodo še letos lahko razširili ponudbo odkupa terjatev na posojila.
»Platforma močno spreminja poslovanje brez posredovanja banke (peer-to-peer bančništvo). Naša platforma omogoča, da podjetja, ki imajo likvidnostne presežke, preko naše platforme neposredno financirajo podjetja, ki iščejo financiranje. Za to so nagrajena z višjo obrestno mero, kot bi jo dosegla pri bankah, ob – po našem mnenju – relativno nizkem tveganju. Najmanjši znesek frakcije na Borzi terjatev namreč znaša 10 evrov, kar vlagateljem zagotavlja možnost izjemno visoke stopnje razpršenosti njihove naložbe in posledično nizko tveganje tovrstnega plasiranja sredstev. Celoten proces pa je enako enostaven, kot če bi dali depozit na banko, le da vse poteka v elektronski obliki brez podpisovanja fizičnih pogodb,« pojasnjuje direktor Borze terjatev Marko Rant. Ob tem dodaja, da imajo podjetja, ki na njihovi platformi kratkoročno plasirajo svoja presežna denarna sredstva, pričakovan letni donos okoli pet odstotkov.
Borza terjatev poleg doseganja razpršenosti tudi aktivno upravlja s kreditnimi tveganji in vodi postopke izterjave terjatev, s tem pa zagotavlja varnost naloženih sredstev za svoje komitente. V sodelovanju z bonitetno hišo Bisnode so v ta namen razvili napreden sistem upravljanja s tveganji, ki je neposredno integriran z zunanjimi podatkovnimi bazami in ki zagotavlja avtomatizirano ocenjevanje in spremljanje kreditnih tveganj v realnem času.
Podjetja, ki želijo plasirati denarna sredstva pri Borzi terjatev, odprejo račun in sama določijo ročnost, sprejemljivo stopnjo tveganja, pričakovano obrestno mero in zahtevano razpršenost svojega portfelja. Borza terjatev na podlagi takšnih naložbenih nastavitev nato sredstva vlagateljev samodejno plasira v posamezne primerne terjatve.
Pri tem se osredotočajo na mala in srednje velika podjetja, pri čemer so zanimivejši za proizvodna podjetja in dobavitelje trgovcem, zdravstvenim institucijam, državnim ustanovam in podjetjem, ki so manj izvozno usmerjena. Za zdaj je torej Borza terjatev namenjena slovenskim podjetjem, se pa že ozirajo tudi po tujih trgih. Trenutno se dogovarjajo za 1,5 milijona evrov visoko dokapitalizacijo sklada tveganega kapitala na Poljskem in Hrvaškem, kamor bi radi najprej prodrli, je dejal Rant, ki sicer ne izključuje dogovora za investicijo s kakšnim drugim prav tako evropskim investitorjem.
Kaj pa kripto svet? Tudi tam imamo Slovenci na primer že ekipo, ki razvija platformo za prodajo in odkup terjatev, in sicer Hive project, ki je zmagovalka letošnje Coinagende, svetovne konference zagonskih podjetij in projektov, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov. Marko Rant pravi, da ekipo Hive project pozna, prav tako nekaj tujih podjetij, ki poskušajo s tehnologijo veriženja blokov narediti nekaj s faktoringom, ampak nobeno od teh podjetij še nima delujoče platforme. »Pregledali smo aplikativnost tehnologije veriženja blokov po poslovnem modelu Borze terjatev, a veriženje blokov na tem področju še nima uporabne vrednosti,« je mnenja Rant.
