Biti aktiven in v dobri fizični kondiciji je pomembno tudi za starostnike. Vadba zanje je prilagojena njihovi starosti, zmožnostim in gibalnemu predznanju, pri čemer morajo vaditelji vselej upoštevati tudi zdravstveno stanje vadečih, morebitne poškodbe ali bolezni. Gre za nizko intenzivno aerobno vadbo, ki običajno obsega ogrevanje z gimnastičnimi vajami, vaje za krepitev mišične moči trupa, rok in nog ter vaje za gibljivost in ravnotežje.
Pravilna izvedba vaj in redna aktivnost ponujata vrsto pozitivnih učinkov na zdravje in vsakdanja opravila starostnikov. Pomembni vidiki vadb za starejše, ki jih ob športnih dvoranah in fitnes centrih izvajajo tudi v domala vseh domovih za starejše, so tudi druženje, pogovor in kakovostno preživet čas.
Izmenjava znanja in nasvetov
Triinsedemdesetletna Marija Pogačnik rekreacijo za starejše v športnem društvu Tabor vodi že štirinajst let: »Ko sem se upokojila, so me prosili, da prevzamem vodenje v dopoldanskem času. Ker sem po poklicu profesorica športne vzgoje, mi to ni bilo težko. Kmalu je tam nastala zelo prijetna skupina samih upokojenih gospa, nekajkrat so prišli na uro tudi redki gospodje, a niso ostali, čeprav bi jih tudi sprejele.«
Danes jih je v skupini že petintrideset, kar je že skorajda preveč za telovadnico, pravi, zato zadnja leta ne sprejemajo več novih članic. V skupini se ženske med seboj dobro poznajo in si tudi pomagajo, če katera kaj potrebuje. Izmenjujejo si znanje in drobne nasvete, po vadbi gredo skupaj na kavico, če utegnejo, proslavijo vsak rojstni dan, imajo novoletno kosilo s srečelovom in vsako leto v maju organizirajo izlet po Sloveniji.
»Vadimo dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih. Uro in pol dolga vadba je prilagojena našim letom, večina nas je že dopolnila sedemdeset let, nekaj žensk bo kmalu starih osemdeset let. Ogrejemo se s plesom, potem naredimo vaje za trebušne mišice in hrbet. Veliko vaj je s področja joge, pri tem si pomagam še z velikimi in malimi žogami ter z utežmi. Nobena ura ni enaka drugi. Trudim se, da so vadbe zabavne in da se ne ponavljam preveč,« pove Pogačnikova. Tudi doma ima polne roke dela – štirikrat na teden varuje svojo leto in pol staro vnukinjo.
Pravi, da pri načrtovanju vadb zelo rada vključi tudi vadeče, da pokažejo, kar koli obvladajo, na primer balet, folkloro in ostale spretnosti. »Imeli smo tudi vaje samoobrambe in pouk tapkanja. Veliko žensk iz naše skupine še vedno smuča. Počutijo se mlade ter polne veselja do gibanja in našega druženja.«
