Že dvanajstič zapored so bili trije marčevski dnevi v Pionirskem domu – centru za kulturo mladih namenjeni mednarodnemu festivalu otroškega in mladinskega filma Zoom. Letos so organizatorji festivala prejeli več kot 3000 filmov z vsega sveta, tudi iz oddaljenih držav, kot so Tajvan, Turkmenistan, Kongo, Kanada, Rusija in Bangladeš. V tekmovalni del so nato uvrstili 456 filmov. Ti so se potegovali za festivalske nagrade v štirih kategorijah: za najboljši otroški slovenski in mednarodni film ter za najboljši mladinski slovenski in mednarodni film. Nagrade, klape, so včeraj zvečer podelili v Festivalni dvorani.

Podelili štiri klape

Med otroškimi slovenskimi filmi je žirijo najbolj prepričala kratka animacija Med dvema ognjema, ki izpostavlja, da otroštvo ni le čas lahkotnega veselja, pač pa tudi jeze, sovraštva in nasilja. Pod zmagovalni film se je podpisala skupina osnovnošolcev, ki je svoje filmsko znanje kalila na delavnici zavoda za film in avdiovizualno produkcijo ZVVIKS. Tudi v mednarodni konkurenci je klapo za najboljši otroški film prejel animirani film, in sicer The Lost Roar, skupinsko delo britanskih mladih ustvarjalcev pod mentorstvom Karen Bird.

Za najboljši mladinski film je žirija razglasila film Vonj po razkroju avtorjev Anžeta Testena in Andraža Žigarta z ljubljanske srednje vzgojiteljske šole in gimnazije, med mednarodno selekcijo pa so klapo podelili esejskemu dokumentarnemu filmu This is us, ki je delo mlade kosovske avtorice Arte Elezi.

Zaodrje filmskega ustvarjanja

O najboljših je odločala štiričlanska žirija, ki so jo sestavljali Nace Zavrl, Aleš Belak, Lotos Vincenc Šparovec in Nika Autor. Slednja dva žiranta sta bila v ospredju tudi na sredini okrogli mizi, s katero so v Pionirskem domu začeli letošnji festival Zoom. Mladim ljubiteljem filma sta odprla vrata v zaodrje sveta filmskega in igralskega ustvarjanja. »Že od nekdaj so me zanimale vsebine, ki niso bile slišane v družbi. Film je način izražanja, s katerim se lahko dotakneš perečih tem in daš glas tistim, ki drugače te možnosti nimajo,« je pojasnila Nika Autor, ki je doktorirala na dunajski akademiji za likovno umetnost, a že med študijem je mlada umetnica ugotovila, da jo zanimajo tudi gibljive slike.

Lotos Vincenc Šparovec je nekoliko v šali pojasnil, se je v igralstvu znašel po naključju. »Da sem se udeležil sprejemnih izpitov, me je prepričalo takratno dekle. In nikoli mi ni bilo žal,« je povedal igralec in poudaril, da v igralstvu ni polovičarstva. »Preskakuješ iz karakterja v karakter in ti so med seboj lahko precej različni. To je podobno kot pri pouku, ko imaš najprej na urniku fiziko, potem nemščino, vmes pa pet minut, da preusmeriš tok misli,« je svoj poklic opisal letošnji žirant. Hkrati je poudaril, da biti igralec zanj ni stresno. »Najbolj stresen poklic je tisti, ki ga ne maraš.«

V ospredju odnosi

»Filme na letošnjem festivalu povezujejo predvsem razmišljujoče tematike o odgovornosti, odnosih in širše o družbi,« je o prispelih filmih povedal Rok Govednik, direktor Zavoda za uveljavljanje vizualne kulture Vizo, ki je naredil ožji izbor filmov, ki so se nato uvrstili v tekmovalni del. Dodal je, da mladi avtorji s filmskimi zgodbami izražajo probleme in izzive, s katerimi se soočajo med odraščanjem.

Mladi filmarji so izbrali različne žanre, med katerimi so prevladovali igrani, veliko pa je bilo tudi kakovostnih animiranih in eksperimentalnih filmov. Kot zanimivost je vodja festivala Zoom Vesna Tripković ob tem poudarila, da so slovenski otroci največ pozornosti namenili odnosom. »Ukvarjali so se z medvrstniškimi odnosi, odnosi v družini, v razredu. Te teme pri mednarodni selekciji filmov niso bile tako pogoste.«