Nemir na finančne trge je prinesel predvsem podpis odloka o nameravanih carinah na kitajsko blago, s čimer je ameriški predsednik konkretiziral napoved trgovinske vojne Kitajski. In to kljub temu da so številna velika ameriška podjetja še v začetku tega tedna administracijo prepričevala o nesmiselnosti takšnega početja. Z odlokom, ki ga je predsednik Trump označil kot »memorandum proti kitajski gospodarski agresiji«, bodo ZDA uvedle dodatne carine na uvoz določenih kitajskih proizvodov in omejitve kitajskih vlaganj v ZDA v obsegu 50 milijard ameriških dolarjev. Bojazen je seveda povezana predvsem s povračilnimi ukrepi, s katerimi bi se konflikt stopnjeval in ki so bili že napovedani ob najavi uvedbe carin na jeklo in aluminij v začetku leta. Vsi skupaj lahko upamo le, da se bo tudi tokrat uresničil rek, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
Na trgih v ospredju politična tveganja
Za nami je precej zanimiv in razburkan teden, v ospredje pa je ponovno prišla predvsem politična negotovost, na kar se seveda finančni trgi niso najbolje odzvali. Objavljene ekonomske statistike sicer še vedno potrjujejo sinhrono svetovno gospodarsko okrevanje, enako tudi korporativni dobički. Finančni trgi so sredi tedna z zanimanjem spremljali prvo zasedenje ameriške centralne banke pod vodstvom novega guvernerja. Prvi odzivi in ocene so enotni in za zdaj ne kažejo bistvenega odstopanja od politike banke, ki jo je začrtala bivša guvernerka. Odbor je po pričakovanjih in brez glasu proti dvignil obrestno mero za 0,25 odstotne točke na raven med 1,5 in 1,75 odstotka. Večinsko mnenje ostaja nespremenjeno, da bosta do konca leta sledila še dva dviga, čeprav se zdi, da je vse več guvernerjev naklonjenih še tretjemu. Odbor je sicer še nekoliko revidiral prihodnje ekonomske obete – vidi nekoliko višjo gospodarsko rast do leta 2019, nižjo stopnjo brezposelnosti in višjo inflacijo v letu 2020. V skladu s pričakovanji je bil tudi odziv kitajske centralne banke, ki je nekoliko zaostrila svojo monetarno politiko s povišanjem obrestne mere kratkoročnega zadolževanja.
