Hitro je hitro prehitro. Tako nekako pravi že ponarodeli stavek, ki pove, da nesreča, velikokrat tudi po naši krivdi, nikoli ne počiva. A ko se zgodi, je treba pomagati. Hitro, kajti v določenih okoliščinah odločajo minute ali sekunde. Seveda pa je vsak tak dogodek, kot je prometna nesreča, izredno stresen, in ko ste odvisni od pomoči drugega, se lahko zaplete. Torej bi bilo bolj enostavno, da v primeru nesreče za tako potreben klic poskrbi nekdo drug. Na primer kar vaš avtomobil sam. Da, e-klic je tista čudežna beseda, za katero se skriva veliko tehnologije v službi človeka. Ko avtomobil sam dejansko sproži celotno verigo reševanja.
Kaj je torej e-klic in kako deluje? »Osnova vsega je v tem, da ima avto vgrajen mobilni telefon z aktivno kartico SIM, sprejemnik GPS in določena tipala, tako da sam pokliče na številko 112, če zazna, da se je zgodila nesreča, sočasno pa v klicni center pošlje določene podatke. Tak klic do njih pride tri do štiri minute prej kot klic priče, čas prihoda reševalcev bi se moral skrajšati do 40 odstotkov. Če bi nam uspelo s tem in novimi storitvami za številko 112 zmanjšati število smrti na cestah, bi bil prispevek v bruto nacionalni prihodek večji, kot je strošek vseh reševalnih sestavov,« pravi vodja centra za obveščanje Boštjan Tavčar.
Sistem je dejansko velika pomoč reševalcem, je v svoji magistrski nalogi pod mentorstvom Andreja Kosa na fakulteti za elektrotehniko ugotovil Jure Strmole, saj omogoča samodejno ali ročno sprožitev klica na pomoč in v primeru prometne nesreče pošlje informacije o geografski lokaciji nesreče, času nesreče, smeri vožnje, identifikaciji vozila, načinu aktivacije (samodejno ali ročno), vzpostavi pa tudi govorno povezavo s centrom za obveščanje na številko 112. Tako lahko operater v klicnem centru sliši, kaj se dogaja v vozilu, in komunicira s potniki v vozilu. Najbolj pomemben podatek pri vsem tem pa je, da mora e-klic delovati v vseh državah Evropske unije od 1. oktobra lani, pri nas pa deluje že od konca leta 2015, s čimer smo postali vodilni na tem področju. »Vsi novi avtomobili, izdelani po 1. aprilu 2018, pa bodo morali imeti sistem serijsko vgrajen,« v magistrski nalogi navaja Jure Strmole.
Poleg reševanja življenj tudi finančne koristi
Sistem e-klic pa prinaša tudi finančne koristi. Vsaka minuta manj, ki jo reševalci potrebujejo za prihod na kraj dogodka, bi po neuradnih ocenah prinesla okoli 500 do 700 evrov. In zato želijo odgovorni e-klic postopno razširiti še na uporabo v tovornih vozilih, ki prevažajo nevarne snovi, in na motorna kolesa ter kasneje še na avtobuse. »Cilji uvedbe e-klica za težka tovorna vozila in avtobuse so predvsem reševanje življenj voznikov in potnikov, preprečevanje smrtne ogroženosti udeležencev v nesreči in pripadnikov reševalnih služb zaradi nevarnega tovora ter preprečevanje onesnaženja okolja zaradi izliva nevarnih snovi. Pri e-klicu za motorna kolesa pa mora sistem delovati drugače zaradi posebnosti v dinamiki vozila in dejstva, da govorne povezave v veliki meri ne bo mogoče vzpostaviti,« dodaja Tavčar.
Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko e-klic odzivni čas reševalnih služb skrajša predvidoma za 50 odstotkov na podeželju in 40 odstotkov v mestih. S tem prihrankom časa, ugotavljajo v centru za obveščanje, bi v Evropski uniji vsako leto rešili več sto življenj in zmanjšali posledice več deset tisoč poškodb. Prometne nesreče stanejo Evropsko unijo okoli 160 milijard evrov na leto, in če bi bili vsi avtomobili opremljeni s sistemom e-klic, bi lahko letno prihranili do 20 milijard. Pot do tam pa bo še dolga, saj še kar nekaj časa sistema ne bodo imeli vsi avtomobili v prometu. »Lastniki starejših osebnih avtomobilov bodo lahko dokupili opremo za e-klic, po nekaterih ocenah iz tujine pa takšna nadgradnja vozila ne bi smela biti dražja od 100 evrov,« še pravi Boštjan Tavčar.
Številka 112 je dobro znana
Po podatkih ACEA je v Evropi na cestah približno 287 milijonov vozil. Sistem e-klic pa ni nujno namenjen le klicanju, v okviru celotnega telematskega sistema v avtomobilu bi lahko ponujal tudi druge storitve. In to že ponujajo nekatere znamke, Opel na primer. Sistem onstar ponuja tako klic v sili kot še pomoč na cesti, pomoč v primeru kraje vozila, diagnostiko vozila na daljavo in še bi lahko naštevali. »Od uvedbe sistema onstar v vozila opel septembra 2016 smo prodali okoli 4000 vozil s sistemom, ki vključuje tudi samodejni klic na pomoč, kar je slabih 60 odstotkov vseh prodanih vozil. Stranke največ uporabljajo storitev prenosa cilja v vozilo s klicem svetovalcu, saj je takšen vnos cilja, ki ne odvrača pogleda s ceste, tudi bolj varen, če smo se že odpravili na pot,« pravi Milica Kopanja iz Opla. In navaja primer, kako je njihov sistem, ki sicer deluje s klicem v Veliko Britanijo, kjer ga sprejme slovensko govoreči sodelavec, pomagal lastniku njihovega vozila na Hrvaškem, kjer je imel prometno nesrečo. Ford na primer pa ima v sklopu sistema sync klic v sili na voljo že od leta 2012. Ta se aktivira v primeru nesreče, ko se sproži zračna blazina ali pa izklopi črpalka za gorivo. »Klic lahko ustavite ali pa govorite s temi službami, če jih potrebujete. Sistem bo posredoval ključne podatke, kot so GPS-koordinate, tudi če ste nezavestni. Fordova pomoč v sili deluje v več kot 30 evropskih državah, ko je povezana z združljivim mobilnim telefonom, ki ga imate s seboj,« še dodaja Katja Hvala iz Forda.
E-klic pa deluje, kot smo omenili, s klicem na številko 112 in ta je slovenskim uporabnikom znana. Marko Lovše iz uprave za zaščito in reševanje pravi, da je Slovenija številko 112 uvedla že leta 1997 kot druga država v Evropi. »Na tej številki morajo biti ljudem dosegljive nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev, nujna veterinarska pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot ter policije. V regijskih centrih za obveščanje so leta 2017 po zadnjih podatkih prejeli 519.098 telefonskih klicev na pomoč, kar je več kot 1400 klicev na dan. Največ, 125.163 klicev, je prejel po teritoriju in številu prebivalcev največji regijski center za obveščanje Ljubljana. Operaterji so se na 90 odstotkov klicev odzvali hitro, in sicer kar v 5,97 sekunde,« pojasnjuje Marko Lovše. Daleč največ klicev je bilo zaradi požarov, sledile so prometne in druge nesreče.
