Vzajemna draži premije dopolnilnega zavarovanja. Doslej so brez popusta znašale 28,82 evra na mesec, z majem pa se bodo zvišale na 30,12 evra. V Vzajemni svojo odločitev med drugim pojasnjujejo z izgubo pri dopolnilnem zavarovanju in letošnjim dvigom priznanih cen zdravljenj, ki povečuje tudi njihove stroške. Dopolnilne zavarovalnice so premije sicer dražile tudi lani, ko so se cene zdravljenj zniževale.
Sistem, ki teži k podražitvam
V Adriaticu Slovenici mesečne premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki brez popusta znaša 30,34 evra, trenutno ne dvigujejo. Tudi v Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, je za zdaj ne spreminjajo (še vedno znaša 28,99 evra). V Vzajemni so premije sicer dražili že lanskega avgusta, ko so jih dvignili s 27,62 na 28,82 evra. V Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, so jih dvignili lanskega februarja, pri Adriaticu Slovenici pa so jih lani dvigovali dvakrat, marca in decembra.
Na ministrstvu za zdravje in zdravstveni blagajni so ob lanskih podražitvah ocenjevali, da ni utemeljenih razlogov za višanje premij. Priznane cene zdravljenj so se v tistem obdobju namreč znižale na najnižjo raven, kakršna je veljala leta 2014, kar je pomenilo tudi prihranke za dopolnilne zavarovalnice. Poleg tega se delež, v katerem posamezna zdravljenja krije dopolnilno zavarovanje, v zadnjem obdobju ni povečeval.
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da morajo razloge za tokratno odločitev Vzajemne za dvig premij še podrobneje preučiti. Na zdravstveni blagajni so spomnili, da se delež dopolnilnega zavarovanja pri kritju posameznih storitev tudi v zadnjih mesecih ne povečuje, res pa se povečujeta število zdravljenj in njihova priznana cena. Poleg tega sedanji sistem dopolnilnega zavarovanja dolgoročno teži k poviševanju premij, so dodali.
Napovedi ukinitve niso uresničili
Dopolnilnemu zavarovanju je šlo dobro predvsem v kriznem času, ko so bili prilivi v zdravstveno blagajno manjši in so oblasti v zdravstvu varčevale z nižanjem priznanih cen zdravstvenih storitev. Takrat so zavarovalnice dvig premij označevale za neizogiben ukrep ob višanju stroškov, a se je kasneje pokazalo, da je prinesel predvsem bistveno višanje njihovih dobičkov. Vlada Mira Cerarja je podobno kot prejšnje vlade napovedovala ukinitev sedanje oblike dopolnilnega zavarovanja, a takšna reformna zakonodaja ni bila sprejeta.
