Alfi Nipič
Mariborski pevec ima v obeh kategorijah takšne uspešnice, da ga ne moremo spregledati. Poglejmo samo nekaj njegovih popevkarskih naslovov: Vračam se domov, Žametne noči, Vražji telefon, Kako sva si različna, Poljane, dom prelepih dni, Štajerc, V štajerski kleti, Bolfenk, Prlek in seveda Silvestrski poljub… Leta 1974 se je kot že uveljavljen pevec pridružil Ansamblu bratov Avsenik, kjer je zamenjal Franca Korena. Govorilo se je, da ga je takrat vleklo v funk in soul, a povabila Slavka Avsenika se ne zavrne. Nipič je z Avseniki posnel nekaj njihovih največjih uspešnic, na tem mestu naj izpostavimo Slovenija, od kod lepote tvoje, Pod cvetočimi kostanji, Planica, Planica… Po sedemnajstletni utrujajoči karieri pri Oberkrainerjih je ob razpadu ansambla Alfi Nipič ustanovil ansambel Alfi Nipič in njegovi muzikanti, največji hit je bil Ostal bom muzikant. Ob tem prepeva z Avsenikovim tercetom zadnjih pevcev, torej z Jožico Svete in Joži Kališnik. Mlade je poskušal pridobiti z albumom Tehno Alfi. Alfi Nipič se je rodil leta 1944 in leta 2014 dobil državno odlikovanje, imenovano red za zasluge.
Čuki
Priljubljanski zabavni ansambel Čuki se je vedno rahlo spogledoval z narodno zabavo, pa naj je šlo za obdobja, ko so preigravali kantri uspešnice, ali za rokenrol poskočnice. Album Narodni Čuki je izšel leta 2000, Ferrari polka leta 2001, Ena po domače pa leta 2005. Jasno, že skladba Biseri sreče z njihovega prvega pop albuma Rdeča mašna iz leta 1991 je kasneje doživela predelavo v narodno-zabavno verzijo. Da ljubezen do tovrstne muzike pri Čukih ne zamira, lahko ugotovimo na vsakem koraku, tudi v zadnjem času, ko so skupaj z Modrijani zapeli Daj mi poljub.
Oto Pestner
Celjski pevec in skladatelj (1956) velja za najboljšega slovenskega vokalista, sposoben je peti praktično vse zvrsti popularne glasbe, od popevk do jazza. Prvi uspeh je dosegel leta 1971, ko je na Slovenski popevki zmagal s skladbo Trideset let. Sledile so Vse je lepše, ker te ljubim, Tvoje solze, Mnogo srečnih let od tod, Za ljubezen hvala ti, Vem, nekje živeti mora… Pestner je zmagoval na vseh festivalih in ob tem nastopal z New Swing Quartetom. In seveda z legendarnim Alpskim kvintetom, kjer je pel od leta 1985 do leta 1996, od leta 2015 pa spet nastopa z njimi.
Rafko Irgolič
Slovenski popevkar iz Radelj ob Dravi (1933) je sicer veliko pel na popevkarskih festivalih, tudi na prvi Slovenski popevki leta 1962, a ga publika bolj pozna po izvedbah oziroma priredbah kavbojskih/kantri skladbic. Moj črni konj, Jaham spet v Kolorado, Oh, Suzana… Z leti je vse bolj zahajal v narodno-zabavne vode, še posebej konec šestdesetih, ko je zapel eno največjih slovenskih uspešnic Domovina Franca Korbarja. Pel je tudi z ansamblom Borisa Kovačiča in tudi Titanic z Ansamblom Lojzeta Slaka, a nikoli ni bil stalen član teh zasedb.
Ivanka Kraševec
Pevka iz Metlike (1941) je v začetku kariere prepevala na slovenskih popevkarskih festivalih, največjih uspehov pa ji nista napisala Mojmir Sepe ali Jure Robežnik – njena največja uspeha sta priredbi Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic. Kraševčeva se je v drugem delu svoje kariere pridružila Ansamblu Mihe Dovžana: Lokvanj, Srne, Dimnikar, ki nosi srečo… Značilen zvok citer in besedila Svetlane Makarovič je v drugem delu svoje narodno-zabavne kariere zamenjala za čvrst oberkrainerski Alpski kvintet. Alpen Oberkrainerji so bili najbolj znani po hitu Guten Morgen.
Darja Švajger
Za prvo kariero mariborske pevke Darje Švajger (1965) širša javnost niti ne bi izvedela, če se ne bi na spletnih brskalnikih pojavila skladba Spomni se name Ansambla Braneta Klavžarja – skladbo je mogoče najti tudi na kaseti Spet med vami iz leta 1988. Simpatična, rdečelična pevka v slovenski narodni noši vijoličnih odtenkov odpoje valček, kasneje pa gre svojo, popevkarsko in tudi pedagoško pot. Švajgerjeva je nastopila na mnogih popevkarskih festivalih, Slovenijo je uspešno zastopala tudi na Evroviziji leta 1995 (Prisluhni mi) in leta 1999 (Še tisoč let).
Jožica Svete
Pevka iz Preserja pod Krimom (1942) se je Avsenikom podobno kot Alfi Nipič pridružila leta 1974, ko so po odhodu Franca Korena z vokalnega dueta (Prodnik, Koren) prešli na tercet (Ema Prodnik, Alfi Nipič, Jožica Svete). In podobno kot Alfi Nipič je imela tudi Svetetova pred narodno-zabavno že tudi popevkarsko kariero, a z manj uspešnic kot Nipič. Ljubi me spomladi s Petrom Ambrožem, V spomin, Kje je nebo in predvsem Resje že cveti, ki sta jo kot popevko napisala brata Avsenik, a je pravi uspeh doživela šele v himnični narodno-zabavni obliki.
Edvin Fliser
Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je bil mariborski pevec, sicer rojen leta 1947 v Šibeniku, verjetno najuspešnejši izvajalec na naših festivalih, predvsem na Slovenski popevki in na Veseli jeseni. Kjer se nasmeh konča, Otroci morja, Tam, kjer sem doma, Leti, leti lastovka, Muaja Pepka… Kasneje je uspešno pel tudi s Pepel in kri, kjer je zamenjal Ota Pestnerja. Kot popevkar je nastopal tudi v tujini, bil je eden tistih, ki so osvojili Sovjetsko zvezo. Kasneje se je posvečal tudi narodno-zabavni glasbi; pel je pri Slovenskih muzikantih in pri Alpskem kvintetu.
Braco Koren
Franc »Braco« Koren (1944, Jesenice) je imel narodno-zabavno glasbo položeno v zibko, njegov oče je bil namreč Franc Koren, prvi pevec Avsenikov. A najprej mu je vseeno uspelo s popevkami. Tri korake v modro, V vetru piše vse, Ptica vrh Triglava, Tam je moj dom, Žabe na vasi… so bile velike uspešnice. Koren je veliko prepeval s Sonjo Gaberšček, tudi pri narodno-zabavnih projektih. Sodeloval je z Dobrimi znanci, s Kraškim kvintetom, z Alpskim kvintetom in hišnim Ansamblom Avsenik.
Janko Ropret
Ljubljančanke, Ti si moja, Ne priznam, Lepa je kot sen, Butterfly, Moje orglice in še kakšno uspešnico gorenjskega pevca (1951) bi se dalo našteti. Na popevkarski sceni se je pojavil v sedemdesetih in bil uspešen tudi s skladbami, ki niso bile del festivalskih programov. Na Radiu Ljubljana je delal kot voditelj in bil prvi, ki je zamenjal slovitega Marjana Kralja v oddaji V nedeljo zvečer. Janko Ropret se je poskusil tudi v narodno-zabavni glasbi, kot mnogi naši najboljši pevci je pel pri Alpskem kvintetu. Leta 1992 je posnel rokersko ploščo z naslovom Vrni se.
