Sami sebe love za jezik
možje iz »Učiteljske Tiskarne«, ko popisujejo cele strani o Kregarju in Štefetu in si domišljujejo, da smo mi postali ponižni, ako ne maramo mazati svojih rok in »Slovenčevega« papirja z raznimi hochštaplerji, izsiljevalci, požigalci, sleparji, tatovi in jugoslovanskimi pumparji. Predali našega lista so namenjeni za potrebnejše stvari. Naši somišljeniki itak že vedo, kaka je njihova dolžnost do »Učiteljske Tiskarne«, katere upravni svet svoje izjave priobčuje na čelu »Jutra«! (…) O ukazu radi preiskave in o preiskavi je smrdljivo »Jutro« v včerajšnji štev. natisnilo debelo laž in veliko neumnost. Danes govori ta list samo o neki »predpreiskavi«. In tako se ti ljudje sami sebe love za svoj dolgi jezik. (…)
Slovenec, 22. marca 1911
V črnih vodah.
Najhujši trn v peti je našim klerikalcem naše svobodomiselno dijaštvo. Povsod jim gre pšenica bolj v klasje le med našim dijaštvom ne. Povsod ima klerikalni terorizem in klerikalna korupcija vsaj nekaj uspeha, samo med dijaštvom ga nima nič. (…)
Te dni je deželni šolski svet izdal spet nov ferman: prepovedal je srednješolskemu dijaštvu brati napredne časopise (pri tem misli v prvi vrsti seveda na »Jutro« in na »Omladino«) in prepovedal jim je celo postajati pred izložbami, kjer so napredni časopisi izloženi. Kar niso mogle doseči ne eksercicije, ne katehetove pridige, ne dosedanje persekucije naprednega srednješolskega dijaštva, to naj bi dosegel najnovejši ferman deželnega šolskega sveta. Pa ne bo dosegel! (…)
Mladina bo z njimi obračunala temeljito, zlomila bo njih nadvlado tako, da bo ostal nanje samo še črn spomin, in sama bo zavladala v imenu prosvete, napredka in svobode!
Jutro, 24. marca 1911
Bojkot.
»Slovenec« in kreature, ki se zbirajo okrog njega, so razglasili proti »Učiteljski tiskarni« bojkot. Take divje gonje še ni bilo na Slovenskem! Vladna policija in državno pravdništvo mirno gledata, kako izkušajo ubiti pošteno podjetje! (…)
Mi smo doslej molčali na vse »Slovenčeve« lopovščine. Ko pa sta govorila upravni odbor in nadzorstvo »Učit. Tiskarne« moško in jasno besedo v obrambo podjetja, ki mu stojita na čelu, in ker »Slovenec« kljub temu ne da miru, temveč laja in grize naprej, je sedaj vrsta na nas, da govorimo tako, kakor se to spodobi z banditi in sleparji! Mi sicer nismo vajeni takega občevanja, zato naj nam razjarjeni bralci oproste, če v sirovosti in lopovščini ne moremo doseči »Slovenca«. (…)
Kakor rečeno: Mi smo molčali, dokler smo mogli. Sedaj je pa mera polna. Zato pa naj govori pero in – če treba – tudi pasji bič!
Učiteljski tovariš, 24. marca 1911
Klerikalen boj proti »Jutru«.
Boj proti »Jutru« pomeni boj proti dobremu in resnemu časopisu, ki brezobzirno in nepristransko govori resnico in odkriva vse one slabosti in nepoštenosti, pod katerimi trpijo širši sloji.
Pod klerikalnim pritiskom ne trpi danes le meščanstvo in delavstvo – ker se je to še pravočasno rešilo klerikalnih osrečevalcev, ampak pred vsem naš kmet, ki je postal žrtev klerikalnih nakan. (…)
Ob času, ko je bil naš list hud boj s klerikalnim in duhovniškim časopisjem, je bila javnost na naši strani. Vkljub temu, da so klerikalci nas opravljali z raznimi izmišljenimi napadi, so se izkazale naše trditve glede klerikalnih lumparij kot resnične in to je bila zmaga »Jutra«. To zmago je izbojevalo »Jutro« s svojo odločnostjo in klerikalno časopisje kaže zadnje čase, da mu to ni po volji. Vidi se torej, da le z veliko odločnostjo moremo izvojevati zmago proti klerikalni sili in zato pojde »Jutro« isto odločno pot za resnico in pravico, kakor doslej. (…) Zmage zadnjih dni nam kažejo pot naprej. Zmage pa ne bodo samo naše, ampak vseh onih tisočev ljudstva, ki gredo z nami z navdušenjem in katerih ni strah se boriti tudi s tako ostudnim sovražnikom kot so naši klerikalci!
Jutro, 25. marca 1911
»Učiteljski Tovariš«
v svoji zadnji številki tako psuje in bluje, kakor da bi ga bila cela čreda steklih volkov napadla. Sleparji, banditi in cigani je še najlepše, s čimer nas to ogledalo liberalne učiteljske inteligence obklada, da, celo pasji bič se nam obeta! Mi se jako bojimo, ne – pasjega biča, ampak tega, da bi »Tovariš« ne napravil s tem preveč konkurence »Jutru«, ki je dozdaj imelo neoporečno prvenstvo v take vrste zmerjanju. Mi bi se zato s »Tovarišem« tudi ne prekljali, če ne bi kot kristjani prisojali liberalnim učiteljem vendarle saj še pol atoma pameti, da izprevidijo, kam s takim načinom boja jadrajo. (…)
Groženj »Tovariša«, »Jutrovega« najnovejšega konkurenta, se pa pri nas toliko bojimo, kakor Kurenta. Da bosta organa »Učiteljske tiskarne« do 23. aprila lagala, obrekovala, in z najsmrdljivejšo gnojnico vse naše može od prvega do zadnjega oblivala, to itak že vemo in nam ne bo zavoljo tega niti en siv las zrastel. Vprašanje pa je, če bo – »Jutro« ta boj preživelo. Torej le korajžno psujte, dokler je še dan!
Slovenec, 27. marca 1911
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
