Znanstveniki iz združenja Ocean Cleanup Foundation, s sedežem na Nizozemskem, so se podrobne preiskave otoka smeti, ki je zaradi morskih tokov ujet na predelu med Kalifornijo in Havaji, lotili že leta 2015. Trajalo je dobri dve leti, da so z ladjami, mrežami in vojaškimi letali, opremljenimi z tehnologijo za določanje in ugotavljanje 3-D oblik (tako so namreč določili približno globino zaplate), na podlagi ogromne količine vzorcev analizirali otok plastike v Tihem oceau.
Plavajoči otok je 16-krat večji, kot so doslej domnevali, meri namreč 1,6 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je trikratna velikost Francije. Sestavlja ga okoli 1,8 bilijonov kosov plastike (na posameznega Zemljana bi to zneslo približno 250 kosov). »Otok tehta okoli 80.000 ton,« je za AFP dejal avtor študije Laurent Lebreton, kar naj bi bilo kot 500 velikih letal.
Otok ogroža življenje v morju in tudi na kopnem
Študija prav tako opozarja, da je Velika pacifiška zaplata odpadkov le vrh ledene gore. »Stopnje onesnaženja s plastiko v morskih globinah in na morskem dnu pod zaplato še ne poznamo,« pišejo v študiji, objavljeni v četrtek.
Problem je, saj se otok konstantno povečuje. »Količina plastike, ki se nabira v zaplati, je še vedno večja od tiste, ki jo odstranimo,« je dejal Lebreton. V študiji tudi opozarjajo, da plastika življenje v morju ogroža na dva načina.
Mikroplastika, torej delci, manjši od 50 milimetrov, ki jih požrejo ribe, lahko pridejo v prehransko verigo in ko hrana pristanejo v severnih medvedih, tjulnjih in morskih psih, ki so na vrhu verige. Večji odpadki, še posebej ribiške mreže, pa ogrožajo morske živali, med drugim želve, ki se zapletejo vanje in poginejo, je pojasnil Lebreton.
Znanstvenike je presenetila predvsem velika količina večjih kosov plastike v pacifiški zaplati odpadkov. Te je sicer lažje najti in pobrati iz morja kot mikroplastiko. Cilj Ocean Cleanup Foundation je v petih letih iz oceanskega smetišča odstraniti vsaj polovico plastičnih odpadkov.
