Don’t bank on the bomb (Ne vlagajte v bombo) je edino poročilo, ki podrobno govori o vlaganjih investicijskih družb na globalni ravni v družbe, ki proizvajajo jedrsko orožje. Poročilo razkriva kar 329 finančnih družb iz 24 držav, ki so od leta 2014 vložile neverjetnih 525 milijard ameriških dolarjev v proizvodnjo 20 izdelovalcev jedrskega orožja. Glavni vlagatelji so banke, zavarovalnice, pokojninski skladi in lastniki velikih nepremičnin; 204 imajo sedeže v Severni Ameriki, 70 pa v Evropi.
Deset največjih vlagateljev, ki svoj kapital plemenitijo s finančno podporo delovanja družb, ki izdelujejo jedrske bombe, prihaja iz ZDA. Trije največji vlagatelji, ameriške večnacionalne finančne korporacije Blackrock, Capital Group in Vanguard, so leta 2017 v gradnjo jedrskih potencialov vložili 110 milijard dolarjev. Nekoliko za njimi, a ne preveč, so JPMorgan Chase, Bank of America, Citigroup in Goldman Sachs. Trumpova nova jedrska doktrina, objavljena februarja letos, terja precejšnjo posodobitev, poenostavljeno uporabo in postopek izstrelitve jedrskih raket ter prav gotovo ni bila sprejeta brez posvetovanja s temi velikimi ameriškimi finančnimi korporacijami.
Največji vlagatelji v jedrsko oborožitev na stari celini so znani francoski banki BNP Paribas in Crédit Agricole ter Barclays iz Velike Britanije, ki so v izdelavo jedrske oborožitve od leta 2014 do 2017 vložili 24 milijard ameriških dolarjev. Poleg njih so v izdelavo jedrskih bomb denar vložili japonska Mitsubishi UFJ in Mizuho, torej finančna mogotca iz države, ki je bila doslej edina tarča napada z jedrskima bombama, ter indijska Life Insurance Corporation.
Investicijski skladi, banke in zavarovalnice največkrat financirajo vzdrževanje, testiranje in posodobitve jedrskega orožja, brez česar ne bi bila mogoča proizvodnja in skladiščenje jedrskih bomb. Poročilo organizacije Pax postavlja omenjene finančne ustanove v »dvorano sramote«. V poročilu je med drugim zapisano: »Izdelava, kopičenje in posodabljanje jedrskega orožja res ni nekaj, na kar bi bili lahko ponosni. V Don’t bank on the bombs so uvrščeni tisti, ki še vedno mislijo, da ni nič narobe z ustvarjanjem dobička pri izdelavi jedrskega orožja, naše delo pa je, da jih, če se le da, osramotimo.«
Jedrsko orožje oziroma dele zanj sicer izdeluje in vzdržuje okrog 20 zasebnih družb v Franciji, Indiji, Veliki Britaniji in ZDA, medtem ko so največji proizvajalci iz ZDA – Boeing, Honeywell International in Lockheed Martin. V preostalih petih »jedrskih« državah, Kitajski, Severni Koreji, Izraelu, Pakistanu in Rusiji, so to izključno državne agencije oziroma družbe, zaradi tega o njihovih vlagateljih v tem poročilu ni podatkov, saj so nedostopni.
Toda poročilo razkriva tudi nekaj dobrih novic. V kategoriji dvorana sramote je tudi 22 finančnih ustanov, ki so se popolnoma umaknile iz finančnega sodelovanja z družbami, ki izdelujejo jedrsko oborožitev, med katerimi sta tudi dva od petih največjih svetovnih pokojninskih skladov. Polovica družb, ki so se umaknile iz tovrstnega poslovanja, je z Nizozemskega, druga polovica pa prihaja iz Avstralije, z Danskega, Norveškega, Švedskega, iz Italije, Velike Britanije in prvič doslej celo ena družba iz ZDA (Green Century). V poslovni politiki teh družb, piše v poročilu, so nastale spremembe, ker so se odločili spoštovati določila pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki je bila leta 2017 sprejeta z veliko večino glasov v generalni skupščini OZN in prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja ter drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Podpis te pogodbe je žal, a pričakovano, zavrnilo devet držav, ki razpolagajo z jedrskim orožjem. Kljub temu bo pogodba postala mednarodni zakon, ko jo bo ratificiralo 50 držav članic OZN. Slovenije ni bilo med 57 državami članicami, ki so podpisale pogodbo o prepovedi jedrskega orožja.
