Po vzoru že tradicionalnih vsakoletnih Dnevov Afrike je zunanje ministrstvo pripravilo še prvi mednarodni forum Dan Latinske Amerike in Karibov, katerega namen je bil okrepiti politično in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in to regijo. Medtem ko je politično sodelovanje po oceni zunanjega ministra Karla Erjavca že zelo dobro, saj države povezujejo skupne vrednote, privrženost človekovim pravicam, vladavini prava in demokratičnim standardom, pa je še veliko prostora za poglobitev gospodarskega sodelovanja. Trgovanje z Latinsko Ameriko in Karibi znaša manj kot odstotek celotne blagovne menjave s tujino. V regiji so največji izvozni partnerji Slovenije Mehika, Brazilija in Argentina, največ uvoza pa v Slovenijo prispe iz Brazilije, Kolumbije in Venezuele.
Skromna diplomatska mreža
Skromna diplomatska prisotnost v regiji je ob oddaljenosti in zaprtosti trgov zagotovo eden od vzrokov, da Latinska Amerika in Karibi ne sodijo med glavne trgovinske partnerje Slovenije, ki ima veleposlaništvi le v Argentini in Braziliji. Erjavec pravi, da država za zdaj ne razmišlja o širitvi veleposlaniške mreže v regiji niti o krepitvi ekonomskih svetovalcev na obstoječih veleposlaništvih, temveč želi najprej izkoristiti vse trgovinske priložnosti v Argentini in Braziliji.
Kljub skromni diplomatski mreži v Latinski Ameriki pa trgovanje z regijo v zadnjih petih letih vendarle narašča. Blagovna menjava se je povečala za trideset odstotkov. Erjavec ocenjuje, da jo lahko Slovenija še poveča predvsem na področju upravljanja voda in gozdov ter s prodajo visokih tehnologij na področjih kmetijstva, komunikacij, programske opreme in zdravstva.
Da se odnosi med EU in Latinsko Ameriko ter Karibi v zadnjih letih krepijo, je ocenil Hugo Sobral, namestnik izvršnega direktorja za Ameriko pri evropski službi za zunanje delovanje. Latinska Amerika je denimo območje z največ dogovori o brezvizumskem potovanju tamkajšnjih državljanov v EU. Hkrati je druga najpomembnejša regija za neposredne tuje naložbe Evropske unije, takoj za ZDA. Razvejanost gospodarskih odnosov odraža 27 sklenjenih sporazumov z državami te celine. EU si želi, da bi čim prej sklenila tudi prostotrgovinski sporazum z državami trgovinskega bloka Mercosur. Po zadnjem krogu pogajanj sicer še ostajajo določeni zadržki z evropske strani.
Razminiranje sklada ITF odpira vrata
Da bo prav sklenitev tega sporazuma velika priložnost za slovenska podjetja pri osvajanju novih trgov, je prepričan brazilski veleposlanik v Sloveniji Renato Mosca De Souza. Brazilija je ena izmed redkih latinskoameriških držav, ki imajo pri nas svoje veleposlaništvo. Po desetih letih, odkar so ga odprli, ga zdaj širijo z dodatnim predstavnikom za gospodarsko področje, s katerim želijo povečati blagovno menjavo med državama. Prav tako jih zanima ponovno tesnejše sodelovanje na kulturnem in tehnološko-znanstvenem področju, predvsem z Nacionalnim inštitutom za biologijo, ki je bilo nekoliko načeto zaradi finančne krize. Tesnejšega sodelovanja s Slovenijo si želi tudi veleposlanik Kolumbije Jaime Alberto Cabal Sanclemente, ki je ocenil, da je slovenska fundacija ITF s svojo dejavnostjo v Kolumbiji odprla možnost poglabljanja odnosov med državama.
