V letu 2016 je bilo zaradi rotavirusnega gastroenteritisa v slovenske bolnišnice sprejetih 620 pacientov. Večinoma so bili to otroci, mlajši od pet let, pri katerih lahko pride zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature hitro do izsušitve. Ta lahko manjše otroke celo življenjsko ogroža.
»Rotavirusi, ki se zelo hitro širijo, so najpogostejši povzročitelji drisk. V Sloveniji je v zadnjih letih v povprečju prijavljenih okoli 2000 primerov okužb, a je breme teh okužb pri predšolskih otrocih še precej večje, kot kažejo uradne evidence,« ocenjuje specialistka epidemiologije z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prim. dr. Alenka Trop Skaza. Zato poudarja pomen cepljenja dojenčkov, ki majhne otroke učinkovito ščiti pred okužbo.
Cepljenje je samoplačniško
Dojenčke cepijo z dvema vrstama cepiv, in sicer od 6. do 24. oziroma do 32. tedna starosti. Trenutno je na voljo samo cepivo, ki ima dvoodmerno shemo. Je v obliki raztopine, ki jo otrok dobi v usta s posebnim aplikatorjem. Istočasno lahko prejme tudi druga cepiva, ki so del rednega programa cepljenja, razložijo na NIJZ.
»Čeprav cepljenje prepreči več kot 80 odstotkov okužb z rotavirusi in več kot 90 odstotkov resnih okužb, povzročenih z rotavirusi, se pri nas za cepljenje odloči malo staršev,« opozarja Trop-Skazova. V letu 2016 je bilo proti tej okužbi cepljenih 4022 otrok. Po njenih izkušnjah za odločitev o cepljenju ni odločilna cena cepiva, ampak več dejavnikov hkrati. »Pred leti so imeli glede na število dojenčkov najvišjo precepljenost proti rotavirusnim okužbam v severovzhodnem delu Slovenije, ki je ekonomsko najšibkejši. V absolutnih številkah pa je največ otrok cepljenih v ljubljanski regiji,« ugotavlja Trop-Skazova.
Specialistka pediatrije Darja Mikec opaža, da so starši znova bolj naklonjeni cepljenju otrok, za samoplačniško cepljenje proti rotavirusnim okužbam dojenčkov se jih v njeni ambulanti odloča približno tretjina. Drugi razlogov za zavrnitev ne navajajo. Cepljenje s cepivom, ki ki ima dvoodmerno shemo, stane okrog 140, s troodmerno shemo pa okrog 165 evrov. Kot pravi, sta cepivi enako učinkoviti in varni, otroke pa ščitita pred težjimi oblikami okužb več let. Starši cepljenih otrok pogosto povedo, da njihov otrok ni zbolel ali pa je okužbo, ki je drugim necepljenim otrokom iz iste skupine oziroma drugim družinskim članom povzročala precej težav, prebolel v zelo blagi obliki. Cepivo ne obljublja stoodstotne zaščite, obljublja pa, da za cepljene ne bo potrebna hospitalizacija, pojasnjuje Mikčeva.
Priporočila v primeru okužbe
Posebnega zdravljenja pri rotavirusnih okužbah ni. Kadar otroci zbolijo, je najbolj pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov zaradi driske in bruhanja. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem, po nekaj žlic ali požirkov, kolikor prenese, pojasnjuje Ondina Jordan Markočič z NIJZ. Priporoča uživanje kakršne koli tekočine, večkrat na dan po malem, odsvetuje le pitje močno gaziranih pijač. V lekarnah so na voljo tudi raztopine za nadomeščanju izgubljene tekočine in elektrolitov. Posebna dieta ni potrebna, otrok lahko je hrano, ki jo želi. Če otroka dojimo, je smiselno v času bolezni vztrajati in otroka dojiti še večkrat kot običajno.
Ker okužbo povzroča virus, antibiotiki ne učinkujejo. Enako velja za zdravljenje z živalskim ogljem ali podobnimi preparati, pojasnjujejo na NIJZ. Zelo pomembno pa je, da s higienskimi ukrepi poskušamo preprečiti širjenje virusa, kar je zlasti v vrtcih in šolah težko, saj je virus močno kužen in se hitro širi. Posebno pozornost je treba nameniti pogostemu in pravilnemu umivanju rok. Ob bruhanju je treba izbruhanino čim prej očistiti, čistilne krpe zapreti v vrečke, da ne pride do širjenja, in jih vreči v smeti. Onesnaženo posteljnino in oblačila na hitro speremo pod tekočo vodo in operemo v pralnem stroju pri visokih temperaturah. Prostor je treba dobro mokro očistiti z vročo vodo in detergentom ter dobro prezračiti.
