V novomeški Krki so ob osemodstotni rasti prodaje (1,27 milijarde evrov) in kar 41 odstotkov večjem čistem dobičku (152 milijonov evrov) v primerjavi z letom 2016 zadovoljni z lanskimi rezultati. Kot pravi predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič, ti potrjujejo pravilnost Krkine strategije. Kako uspešna je bila dejansko skupina, ki zaposluje skoraj 11.000 ljudi in posluje v 70 državah sveta, bo v prihodnjih tednih pokazala še primerjava s konkurenti. Za letošnje leto Colarič na ravni skupine napoveduje prodajo v višini 1,3 milijarde evrov in 153 milijonov evrov čistega dobička, med glavnimi cilji srednjeročnega obdobja pa izpostavlja predvsem »pohod« na velikanski kitajski trg, ki postaja največji trg generičnih zdravil na svetu in kjer je Krka lani že ustanovila skupno podjetje, v katerem je 60-odstotna lastnica.

V Rusiji prodaja zrasla za petino

»Naš namen je na Kitajskem registrirati čim več Krkinih izdelkov, ki so že registrirani v Evropi. Postopki na Kitajskem so zdaj bistveno krajši kot prej, ključni pogoj pa je, da so izdelki narejeni na Kitajskem. In kje vidimo interes? Smo 60-odstotni lastnik podjetja, torej mi smo tisti, ki kontroliramo podjetje, imamo marketinško avtorizacijo v EU in imamo tehnološko znanje. Ta industrija je na Kitajskem relativno slabo razvita, tudi zato, ker so se v polpretekli zgodovini v veliki meri zatekali k tradicionalni medicini. Prve pomembnejše prodajne rezultate pričakujemo v dveh do treh letih,« pravi Colarič.

Ob tem ne izključuje še kakšnega »mešanega« podjetja na Kitajskem. »Kako se bo zadeva razvijala na dolgi rok, je ta trenutek težko napovedati. Je pa to nedvomno eno od tržišč, kjer si želimo najbolj rasti in kjer vidimo tudi največje priložnosti. Hkrati naša klasična, tradicionalna tržišča še vedno ostajajo ključna, torej med posamičnimi trgi Rusija, Poljska, Nemčija.«

Krkina prodaja je lani rasla v vseh šestih prodajnih regijah, največ, za 17 odstotkov, v vzhodni Evropi, ki je z več kot 30-odstotnim deležem tudi njena največja prodajna regija. Na ključnem in največjem posamičnem trgu, v Ruski federaciji, je prodaja zrasla za petino. »Glede na visoke cene energentov v zadnjem času so ekonomske razmere zdaj boljše, več je denarja za zdravstvo, za zdravila. Iz izkušenj sodeč pa lahko tudi v prihodnje pričakujemo nihanja.«

»Konservativni« pristop do prevzemov

Colarič je predstavil tudi strategijo za prihodnje petletno obdobje, ki pa po njegovih besedah ne prinaša bistvenih novosti. Cilj je petodstotna letna rast prodaje, za investicije naj bi letno v povprečju namenili 135 milijonov evrov, za dividende pa bodo v skladu s strategijo namenjali najmanj 50 odstotkov čistega dobička večinskih lastnikov. Po Colaričevih besedah se Krka ves čas ozira tudi za potencialnimi prevzemnimi tarčami, toda, kot pravi, »glede na izkušnje podjetij v naši bližini, ki so se lotevala prevzemov, samo toliko konservativni, da ne bomo šli v prevzeme, kjer bi se nam zataknila kost in bi s tem ogrozili poslovanje Krke.«

Med trenutnimi Krkinimi naložbami Colarič izpostavlja že četrti razvojno-kontrolni center, vreden 54 milijonov evrov, ki že delno obratuje, v polnosti pa naj bi zaživel v zadnjem četrtletju. Na matični lokaciji gradi tudi 31 milijonov evrov vredno večnamensko skladišče, v leta 2015 odprtem Notolu 2 pa so lani vgradili novo tehnološko opremo. Trenutno v njem proizvedejo dve milijardi tablet in kapsul, cilj je 4,5 milijarde na leto. Krka je končala tudi drugo fazo opremljanja tovarne v Rusiji in tako povečala njeno proizvodno zmogljivost na 2,5 milijarde tablet in kapsul na leto, od tega 60 odstotkov proda na ruskem trgu.

Novomeški farmacevt vstopa tudi na področje generičnih bioloških zdravil, predvsem na področju zdravljenja avtoimunskih in sladkorne bolezni, ki naj bi imela po Colaričevih besedah pomembno vlogo v srednje- in dolgoročnem obdobju.