Imel sem gozd, ki sem ga izsekal za plantažo. Pred sečnjo je čez mojo zemljo tekel potok. Iz njega se je z vodo oskrbovala vsa družina. Ko sem gozd posekal, se je potok izsušil.(A. A. Somaratnc, starešina v vasi Digana, Šrilanka, za Združene narode)
30 % večje potrebe po vodi pričakujejo Združeni narodi do leta 2050 v primerjavi s sedanjim stanjem, saj naj bi se 7,6-milijardno prebivalstvo do takrat povečalo še za dve milijardi.
1/3 teh ljudi (3 milijarde leta 2050) naj bi živela na območjih z velikim pomanjkanjem vode. Danes na takšnih območjih živi 1,9 milijarde ljudi.
1,8 mrd. ljudi je izpostavljenih tveganju za okužbe zaradi neprimernih virov pitne vode.
80 % odpadnih voda, ki jih ustvari človeška družba, se neprečiščenih izliva nazaj v okolje in ga onesnažuje, vključno s podzemnimi in površinskimi vodami.
16 % svetovne populacije (1,2 milijarde ljudi) ogrožajo poplave. Do leta 2050 jim bo izpostavljena že skoraj petina vsega prebivalstva.
65 % gozdov na svetu je degradiranih, zaradi opustošenega okolja in posledic suš pa trpi že 1,8 milijarde ljudi.
Rešitev je med drugim nadomeščanje človeško ustvarjene sive infrastrukture s (pol)naravno zeleno infrastrukturo. To pomeni več gozdov in mokrišč, ki predstavljajo naravne zadrževalnike vode, in manj jezov, ki prekinejo življenjski tok vsake reke in druge tekoče vode. To pomeni več naravnih pasov dreves in grmičevja na obrežjih rek in jezer ter mejic na njivah in poljih, ki zadržujejo deževnico in omejujejo širjenje onesnaževanja iz kmetijstva, ter manj betonsko reguliranih strug rek, ki lahko povečajo poplavno ogroženost, povzročijo večja temperaturna nihanja, zniževanje gladine podzemne vode in upadanje biotske pestrosti. To pomeni skrbnejšo rabo vode
