Hrvaški premier Andrej Plenković je očitno ugotovil, da razprava znotraj stranke in na desnem polu hrvaške politike o ratifikaciji carigrajske konvencije resno ogroža potrebno enotnost znotraj HDZ in vlade. Zato je namignil, da bi se lahko ali lotil rekonstrukcije vlade ali pa že to jesen šel na predčasne volitve.
Ne bi veliko tvegal, kajti ankete kažejo, da je ob notranje razsuti levi SPD zmaga HDZ zagotovljena, Plenković pa bi dobil mandat za sestavo nove vlade, v kateri ne bi bilo prostora za tiste ministre, ki so se pripravljeni do neskončnosti ukvarjati z ideološko moralno-svetonazorsko versko križarsko vojno namesto z resnimi problemi države, ki jih ne manjka. Problem različnih pogledov najbrž niti ne bi bil tako pereč, če med tistimi, ki nasprotujejo ratifikaciji konvencije, ne bi bili ugledni člani vrha HDZ, med njimi dva nekdanja zunanja ministra Davor Stier in Mirko Kovač, podpredsednica Ivana Maletić in namestnik predsednika HDZ Miljan Brkić. Očitno pa jih je Plenković na včerajšnji seji predsedstva HDZ spomnil na ne tako davno čistko v vladi, ko je iz nje vrgel neubogljive ministre koalicijskega Mosta, čeprav je s tem tvegal padec vlade in predčasne volitve.
Vdor neformalnih skupin v vlado
Seja vrha stranke je pokazala, da so se ministri in nekateri poslanci, sicer veliki in glasni zagovorniki teorije, da carigrajska konvencija »ruši moralne temelje hrvaške katoliške države«, vendarle ustrašili Plenkovićevih namigov oziroma možnosti, da postanejo zgodovina hrvaške politike. Sklenili so namreč, da bo HDZ v parlamentu podprla ratifikacijo, z dodatkom, da konvencija ne podpira istospolnih zakonov, ne vsiljuje teorije spola in ne ruši temeljnih krščanskih vrednot hrvaške družbe. Konvencija je sicer namenjena preprečevanju nasilja v družini in nad ženskami.
Plenković je v tem sporu spoznal, da bo HDZ v javnosti videti smešna, kajti prav njegova stranka je še v času leve vlade Zorana Milanovića odločno zahtevala ratifikacijo te iste, že podpisane konvencije, zdaj pa iz njegovih vrst letijo največje pripombe. Drugo, kar je še posebej nevarno, je, da so se pri tem vprašanju v delovanje in odločanje vlade skozi majhna vrata vpletle neformalne, predvsem desne katoliške nevladne organizacije in združenja, ki bi nedvomno zelo hitro želela prek svojih ljudi vplivati tudi na druge segmente vladnega dela. Ni mogoče spregledati pečata, ki ga je v tem sporu pustil vrh hrvaške katoliške cerkve, ki je združenja državljanov spodbujal, naj vztrajno in povsod pritiskajo na vlado in poslance, da zavrnejo konvencijo. Plenković je bil zato jasen; če se nameravajo duhovniki vpletati v delo vlade in stranke, potem naj kar škofovska konferenca vodi stranko oziroma državo in se ukvarja z Agrokorjem, ladjedelnico Uljanik, mejnimi spori, pokojninsko reformo…
Začasno premirje
Čeprav je namestnik predsednika HDZ Brkić včeraj miril javnost z izjavami, da krize v stranki (in vladi) ni, da je stranka pokazala, da je sposobna notranje demokratične razprave in da je enotnost zagotovljena, poznavalci razmer in analitiki pravijo, da je konvencija samo ena od točk razhajanja v pogledih. Glasovanje v vrhu HDZ (19 za in šest proti ratifikaciji) je pokazalo, da Plenković vendarle ima nasprotnike – tako imenovano staro, konservativno jedro stranke še iz časov Karamarka – in da bo prej ali slej prišel dan, ko bo treba položiti na mizo vse karte.
