Žanr, ki bi bil lahko s smrtjo zadnjega pričevalca zapisan pozabi, je ponovno oživel v 21. stoletju prav s Prilepinovim Samostanom. Kot v spremni besedi zapiše prevajalec Borut Kraševec, so med razlogi za oživljeno zanimanje časovna in izkustvena distanca mlajše generacije, dostopnost arhivskega gradiva, s tem pa potreba po sveži, neobremenjeni refleksiji sovjetskega obdobja, ki je bilo skoraj dve desetletji obravnavano predvsem z neodobravanjem.

O kontroverznem političnem udejstvovanju Zaharja Prilepina tu ne nameravam izgubljati besed. Čeprav knjiga zanj očitno ni (

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.