Čeprav ima najdaljšo daljavo že nekaj časa v lasti norveška letalnica v Vikersundu, je Planica še vedno sinonim za smučarske polete in svetovne rekorde. Na letalnici bratov Gorišek je 17. marca 1994 Avstrijec Andreas Goldberger prvi poletel več kot 200 metrov. Pristal je pri 202 metrih, a pri tem po snegu podrsal z rokama, tako da rekord ni veljal. Le nekaj minut zatem je Finec Toni Nieminem pristal pri 203 metrih in tako uradno postal prvi človek, ki je preletel magično mejo. Rekord letalnice ima v lasti Poljak Kamil Stoch, ki je lani skočil 251,5 metra, še pol metra dlje pa je pred dvema letoma neslo Slovenca Tilna Bartola, a je pri doskoku padel, zato dosežek uradno ni štel.
Zadnji svetovni rekord na letalnici bratov Gorišek je postavil Norvežan Björn Einar Romören, ki je 20. marca 2005 poletel 239 metrov. Skupno je na njej sicer padlo 28 veljavnih in 12 neveljavnih rekordov, ki zaradi padcev, dotikov ali zdrsov niso bili priznani.
Za slovenske smučarske skoke je bila Planica vedno nekaj posebnega, zato ni čudno, da so slovenski skakalci na njej zbrali že kar deset zmag. Trikrat sta na najvišji stopnički stala Peter Prevc (dvakrat leta 2016, 2015) in Primož Ulaga (dvakrat 1988, 1983, dvakrat na Bloudkovi velikanki in enkrat na Bloudkovi srednji skakalnici, op. p.), po dvakrat pa Robert Kranjec (2016, 2012) in Jurij Tepeš (2015, 2013). Na Planici je bila 18. marca 2000 organizirana prva ekipna tekma svetovnega pokala v poletih v zgodovini. Največ zmag ima v lasti Norveška – pet. Po tri jih imata Finska in Avstrija, Slovenija dve in Nemčija eno.
