Zagotovo. Mislil sem, da bo vrnitev lažja, vendar se ni iztekla ravno tako, kot sem si zastavil cilje.
Kje se vam je zalomilo?Ne vem natančno. Pred zaključkom sezone je še nekaj dni. Treba bo pogledati.
Kako ste zadovoljni s sezono? Letos ste nastopali v celinskem pokalu.Na začetku je bila forma dobra. A treba je vedeti, da je celinski pokal podoben Divjemu zahodu in še zdaleč ni na ravni svetovnega pokala. Tako nisem skakal že deset let. Nič se ne pazi na nalet, skakalce se kar spušča. Na tekmah moraš imeti tudi veliko sreče, zato so moji občutki nekoliko mešani.
Še čutite bolečine v kolenu ali je poškodba že povsem pozabljena?Koleno je zelo dobro, z njim nimam nobenih težav.
Kaj je bilo najtežje pri vračanju po poškodbi?Najtežje se je bilo znova fizično pripraviti. Rehabilitacija je potekala zelo dolgo in bil sem zelo počasen. Znova je bilo treba pridobiti eksplozivnost in moč. V nogah sem namreč izgubil kar nekaj mišične mase. Vse skupaj je bilo zelo težko.
Kako zelo demotivira športnika tako huda poškodba, kot je bila vaša?Da bi zaradi tega izgubil motivacijo, ne bi rekel. Treba je še naprej veliko delati, saj ves postopek traja zelo dolgo. Če bi zdaj začenjal sezono, bi bilo povsem drugače kot recimo lani ob tem času, ko sem zaključeval rehabilitacijo.
Menda niste bili najbolj zadovoljni s programom rehabilitacije.Tega ne želim komentirati.
Ste po poškodbi premlevali tudi o koncu kariere?Seveda sem bil slabe volje, še posebej, ko sem po novem letu moral ostati sam doma. Vendar pa je v takih trenutkih treba gledati tudi z drugega zornega kota in odločil sem se, da grem dalje.
Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili, da še vztrajate?Skušal sem se čim prej postaviti na noge.
Dejali ste, da se boste o nadaljevanju kariere odločili po Planici. Ta je pred vrati. Ste kaj bližje odločitvi?Povsem stoodstoten glede tega še nisem. Z veseljem bi tekmoval še eno sezono. A nekatere stvari bo treba začeti delati tudi nekoliko drugače. Ni mi težko trenirati. A prva stvar je ustrezna motivacija, da verjameš v tisto, kar počneš. Za zdaj me prežemajo mešani občutki, zato v tem trenutku težko povem kaj več.
Zdi se, da je vse več skakalcev, ki dokazujejo, da za dobre skoke leta niso ovira.Mislim, da leta še zdaleč ne predstavljajo največje prepreke. Najbolj pomembno je, kako si zastaviš sezono in kako dobro si pripravljen. Zase lahko povem, da v začetku zime fizično nisem bil na želeni ravni. Posledično se je to odražalo tudi na mojih skokih. Ugotoviti moraš, kaj ti ustreza, in to nato pravilno izpeljati.
Boste v Planici nastopili?Za zdaj me še nobeden ni izločil iz ekipe. Mogoče me bodo tudi zamenjali. Glede tega ne vem še ničesar.
Pa ste v stikih z glavnim trenerjem Goranom Janusom?Z njim se nisva slišala že od 20. decembra.
Kako to?Tega ne želim komentirati.
Sile, ki delujejo na skakalca, so na letalnicah večje kot na običajnih skakalnicah. Vas zaradi tega morda skrbi za vaše koleno?Mislim, da ne bi smelo biti težav. Če lahko skačem na 120-metrskih napravah, lahko tudi na letalnicah. Večje razlike ni. Seveda pa je nastop v Planici velika želja.
Ne glede na to, kakšno sezono ste imeli in v kakšni formi ste bili, ste v Planici skoraj vselej nizali dobre rezultate.Pri poletih pride do izraza tehnika in ne toliko moč. Do letalnic ima človek več spoštovanja, zato se še toliko bolj potrudiš, da vse narediš tako, kot je prav. Je pa res, da zdaj nisem letel že dve leti, zato težko rečem, kako uspešen bom letos. Po dveh letih znova iti na letalnico ni lahko, zato verjetno vrhunskega rezultata ne gre pričakovati. Težko kar koli napovem, a ko sem v preteklosti skakal na letalnicah, sem se vedno dobro počutil. Je pa res, da polete močno pogrešam. Bomo videli, kako bo.
Omenili ste spoštovanje, ki ga čuti skakalec do letalnic. Ali to z leti narašča?Ni posebne razlike, pri meni ostaja enako. Vsako leto je prvi skok najtežji, nato se privadiš. Da bi me bilo z leti bolj strah, ne bi rekel. Tega nikoli nisem začutil.
Bi si sami želeli več tekem v smučarskih poletih?Ko je olimpijska sezona, jih je zagotovo premalo, a več jih v natrpan program preprosto ne moreš dati. Zagotovo bi bilo bolje, da bi jih bilo več, saj so tudi bolj atraktivni. A žal jaz ne sestavljam programa.
Kako se bodo po vašem mnenju smučarski poleti razvijali v prihodnje?Glavno besedo pri razvoju ima Mednarodna smučarska zveza, ki vse skupaj zavira. Še pred desetimi leti bi se dalo 250 metrov skakati veliko lažje. Takrat smo skakalci dobesedno leteli, medtem ko danes bolj padamo, saj so naši kombinezoni bolj oprijeti. Tudi skakalnice se večajo počasi, saj mednarodna zveza tega ne dovoli.
Pa se vam zdi, da je ta previdnost ljudi mednarodne zveze upravičena ali so preprosto preveč boječi?Težko povem. Mogoče je prav to čar, da daljave počasi naraščajo in se ne povečujejo vsako sezono, temveč gre vse bolj postopoma. Skakalci so še ne tako dolgo tega leteli 200 metrov, sedaj pa že kar 250 metrov. Morda je šlo vse skupaj še prehitro. Mislim, da je meja že postavljena, saj bodo letalnice težko še izdatno povečali. Človek bi lahko pristal tudi pri 500 metrih, a mora pristati na naklonu in ne na ravnini. Če pristaneš na 100-metrski skakalnici na ravnini, je povsem enako, kot če bi to storil na letalnici pri 400 metrih.
