Danes je Ljubljana prestolnica Republike Slovenije.
Začudena sva, da se vse do danes ni pojavilo vprašanje, kaj pa potem, ko bo tovorni promet skozi središče prestolnice narasel z 8,274.429 ton v letu 2016 na predvidenih 17,238.593 ton leta 2030 ali s sedanjih 172 vlakov na dan na 358 vlakov na dan. Že danes so emisije hrupa in drugih motenj v mestu neznosne. Parcialno naj bi jih reševali s protihrupnimi ograjami višine 3 metrov, ki bi delile Ljubljano kakor berlinski zid.
Vprašanje, ki bi se moralo postaviti javnosti, bi se lahko glasilo: ali smo za povezavo z Evropo ali naj se izoliramo in živimo kot otok na zemljevidu Evrope?
Že leta 2015 sva direkciji Slovenskih železnic predlagala gradnjo obvozne proge okoli mesta in njeno povezavo s hitro in efektivno »commuter« traso po sedanji kamniški progi s sedanjo postajo, ki postane končna postaja Ljubljana v sklopu prometne glave (glej skico). Ta se s Fabianijevim obročem idealno poveže z linijami mestnega prometa.
Na hitro linijo od obvozne proge, podaljšane do letališča, se navežejo državni športni center Stožice, Evropski kongresni center GR, ki vse leto sameva, in novi center BTC.
Prednosti predloga obvozne proge ni mogoče zanemariti. En milijon kvadratnih metrov komunalno opremljenih in urejenih površin v samem središču mesta ima ogromno komercialno vrednost. Omogoča celovitost mesta in poveže središče s preostalim mestnim prostorom. To je tudi ena od osnovnih intenc sedanjega mestnega načrta – zapolnitev površin znotraj mestnega okvirja (arhitekt Koželj).
Na tak način je zagotovljen razvoj državnega športnega centra Stožice, Evropskega kongresnega centra GR, študentskega naselja ob tehnološkem centru, predvsem pa realizacija zelenega mestnega filtra – drevoredov ob Fabianijevem ringu – ki je tudi emblem prestolnice. Alternativi pa sta le dve: ali poglobitev železnice v klet skozi središče Ljubljane ali pa po obvoznici okoli mesta. Vprašanje je življenjskega pomena za sedanjo in bodoče generacije občanov v Ljubljani in okolici. O tem, kako skozi Ljubljano, ni do sedaj nihče razmišljal.
Peter Kerševan, u. d. i. a. Milan Kovač, u. d. i. a.
