Neko predavanje urbanista iz avstrijskega Gradca je vključevalo podatke, da na Avstrijskem občina za območja, kjer bi želela prostor urejati za javne potrebe, pa sredstva za to niso zagotovljena, v prostorskem aktu navede tudi pogojno alternativo za zasebno rabo. Za pristojne s področja varstva kulturne dediščine je pa z zornega kota arheoloških raziskav dobrodošlo, če se »odpre« gradbišče (kakršne koli vrste), saj tako pridejo arheologi na vrsto za raziskave terena (ki jih pri nas plača investitor gradnje – kar je absurdno, vendar tako je). To lahko velikokrat po tihem »poganja« spomeniškovarstvena soglasja. S tem uničujemo pravilen razvoj v prostoru in se zgodi, da tudi kvalitetno staro arhitekturo (rušene stanovanjske vile ipd. so velikokrat tak primer).
Parcela št 288, k. o. Gradišče I, predstavlja »funkcionalno zemljišče«, določeno v sodnem postopku po ZVEtL za stavbo na naslovu Trg MDB 2. Kot tako se ne more in ne sme pojavljati samostojno v pravnem prometu z nepremičninami. Funkcionalno zemljišče lahko služi samo stavbi, ki ji pripada, na njem so dopustne ureditve za potrebe stanovalcev, nikakor ne »parkirišče« kot samostojen objekt »gradbeno-inženirske« vrste s samostojno funkcijo.
Martina Lipnik, Ljubljana
