Mirno, s sklonjeno glavo in nepremično je 26-letni Janez Žurga poslušal, zakaj mu je sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča pod vodstvom Vesne Podjed dosodil enajst let zapora za uboj in še dodatno leto za odvzem avta in krajo registrskih tablic. Sodnico je na koncu prosil le, ali lahko kar takoj začne prestajati zaporno kazen, saj je znano, da so razmere v zaporu boljše od tistih v priporu na Povšetovi.
Naj obnovimo. Janez Žurga je tudi po mnenju sodišča nedvomno 16. decembra 2015 prišel na dom matere in očima na Rakeku in prosil, ali lahko prespi, češ da je lačen in premražen. Nista mu dovolila in s tihim privoljenjem matere je prespal v mrzli kleti. Zjutraj je še enkrat potrkal na vrata, odprl mu je Dušan Stražiščar, s katerim se milo rečeno nista dobro razumela. Postregel mu je z zajtrkom, nato pa se je zgodil strahoten zločin. Žurga je očima najprej brutalno pretepel in mu prizadejal hude poškodbe glave. Lovil ga je po hiši, končala sta v spalnici, kjer ga je 15-krat zabodel s kuhinjskim nožem. Ko je Stražiščar ves krvav obležal na postelji, je Žurga segel po blazini, mu jo namestil na glavo in ga zadušil. Napisal je pismo, v katerem je pojasnil, da je Dušan mrtev in da bo vse jasno na sodišču. Sedel je v pokojnikov avto, se odpeljal do Kozine, tam na počivališču ukradel registrske tablice, se odpeljal v Ankaran, poslal mami SMS-sporočilo in poklical na 113 ter povedal, kaj je storil.
Uboj ali umor?
Od tu naprej je šlo za zapletena pravna vprašanja o tem, ali je Žurga storil uboj, za katerega je zagrožena kazen do 15 let zapora, ali umor, za kar bi lahko sedel do 30 let. Še bolj se je zapletlo pri njegovi prištevnosti. Sedem izvedencev se je ukvarjalo s tem. Najprej na prvem sojenju, ki se je končalo z obsodilno sodbo. Žurga je bil obsojen za uboj v prištevnem stanju, sodišče mu je prisodilo 15 let. Višje sodišče je menilo, da je njegovo prištevnost treba bolje pojasniti, in to so storili na ponovljenem sojenju, ki se je končalo danes. Žurga je ubijal v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Tožilka Katarina Bergant je zahtevala enotno kazen 20 let za umor, saj naj bi dejanje storil na grozovit način in iz nizkotnih vzgibov zaradi nakopičenega sovraštva do umorjenega. Zagovornica Maja Kristan je trdila, da gre lahko kvečjemu za uboj. Sodnica Vesna Podjed je tožilki v marsičem povsem pritrdila, a vendarle ocenila, da je šlo za uboj in ne umor. »Res je, šlo je za dalj časa trajajoče dejanje, nedvomno je pokojni dalj časa trpel. A način izvršitve dejanja kaže bolj na Žurgovo vztrajnost kot pa na nizkoten vzgib. Za to ni dovolj dokazov. Večja bi morala biti intenzivnost naklepnega dejanja. Lahko bi šlo za maščevalnost, koristoljubje… Tega tu ni bilo. Ta nizkoten vzgib mora biti za umor močnejši, mržnja mora biti večja. Tega sodni senat pri dejanju obsojenega ne vidi,« je obrazložila sodnica Podjedova. Najvišja zagrožena kazen za uboj je 15 let zapora. Sodnica je upoštevala dolžino trajanja »ubijanja« in kot olajševalno okoliščino bistveno zmanjšano prištevnost. »A ta okoliščina kazni ne more tako bistveno znižati,« je dejala sodnica in Žurgi za uboj prisodila 11 let zapora, za krajo avta pol leta in krajo tablic sedem mesecev ter izrekla enotno zaporno kazen 12 let.
Tožilka Katarina Bergant je po razglasitvi sodbe dejala, da bo preučila pisno obrazložitev sodnice, zakaj je šlo za uboj in ne umor, in se bo najverjetneje na sodbo pritožila.
