Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman, se je vlada seznanila s sklepi komisije DZ za nadzor javnih financ v ponedeljek in kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila stališče, sprejeto v letu 2015 in februarja letos, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke ni skladno s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška.

Učinki sodb bi lahko znašali tudi okoli 400 milijonov evrov

Tako je SDH naložila, naj kot skupščina NLB zagotovi spoštovanje omenjenega sklepa vlade in hkrati poslovodstvu NLB naloži, da »izvede ustrezne ukrepe za upravljanje z njenim premoženjem z namenom, da se prepreči oz. omeji možnost tovrstnih izterjav«.

V SDH povedali, da bodo sklep vlade, ko ga bodo prejeli, proučili in ustrezno ukrepali.

Ministrica je dejala, da ne gre za ogroženost premoženja NLB na Hrvaškem, ampak za grožnjo državnemu premoženju v obliki kapitalske naložbe v NLB. »Govorimo o vrednosti vseh tožb, ki so vložene proti NLB in LB na Hrvaškem ... Gre za precejšnje zneske,« je opozorila. Vlada je ob lanski ustavitvi prodaje NLB ocenila, da bi lahko učinki sodb znašali tudi okoli 400 milijonov evrov.

»Drugo pa je vprašanje, na katero premoženje je mogoče s tovrstnimi sodbami, ki jih v Sloveniji ne priznavamo, mogoče poseči. Tu gre za premoženje NLB na Hrvaškem, lahko tudi v kateri drugi državi,« je dejala.

NLB že zmanjšala obseg premoženja na Hrvaškem

Po njenih informacijah je NLB že zmanjšala obseg premoženja na Hrvaškem, o konkretnih številkah pa ministrica ni mogla govoriti.

Glede predloga za spremembo ustavnega zakona, ki sta ga vložili SDS in NSi ter ga je v ponedeljek potrdila komisija DZ za nadzor javnih financ, se je vlada načeloma strinjala, da podpira vse ukrepe, ki pomenijo zaščito slovenskega premoženja, da pa ima glede predloga še nekaj strokovnih vprašanj, ki jih bo naslovila na ustavno komisijo DZ. Za proučitev teh vprašanj potrebuje še dan ali dva, nato jih bo posredovala v DZ, je napovedala Vraničar Ermanova.

Dodala je, da mora biti privatizacija NLB, če oz. ko bo nje prišlo, izpeljana po tržnih pogojih. »Vprašanje prenesenih deviznih vlog pa ni vprašanje trga, ampak vprašanje nasledstva, ki na neutemeljen način znižuje ekonomsko vrednost,« je poudarila. Da se to prepreči, je potreben sklop številih ukrepov; ustavni zakon je lahko eden pomembnih elementov te zaščite, ne more pa biti edini, je menila.

Zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec je po seji vlade povedal, da so SDH kot skupščini NLB poleg prepovedi novih izplačil naložili tudi, naj ugotovi odgovornost za to, da je prišlo do poplačila ene od hrvaških nezakonitih sodb. »Že od leta 2015 je bil namreč jasen sklep vlade, da se takih odločb ne sme poplačati, ker so nezakonite in niso v skladu s slovenskim pravnim redom. To je bilo tudi ves čas stališče koordinacijskega odbora za nasledstvo,« je povedal Erjavec.