Sedanje dovolj dobro plačane in dovolj sodobno opremljene slovenske varnostnoobveščevalne službe pa so svetlobna leta daleč od slavnega Vauhnika, razlaga v Nedeljskem dnevniku Aleksander Lucu. Kot dober servis bi morali recimo predsednika vlade zasipati z informacijami, vendar so očitno povsem odpovedale. Se spominjate, zakaj so Hrvatje tako lahkotno in z velikim pompom izstopili iz arbitražnega sporazuma? Pravzaprav jih je spodbudilo za šefa diplomacije popolnoma neodgovorno blebetanje zunanjega ministra Karla Erjavca, da bo po njegovem vedenju Haag bolj odločal v slovensko kot hrvaško korist. Hrvaška varnostna služba se je takoj zganila, domnevno velik politični prijatelj slovenske stranke SD Zoran Milanović pa ji je osebno ukazal, da najdejo kar koli, kar bo ustavilo arbitražni postopek. Nihče se ni pri nas vprašal, kako so lahko hrvaški špijoni tako z lahkoto ujeli pogovor med slovenskima pogajalcema, ki ju za nezaslišano neumnost ni doletela nobena kazen, na svojem položaju pa je ostal tudi kronski krivec Karl Erjavec, ki ob odstopu predsedniku vlade Miru Cerarju, ki ga je vedno zaščitil, očita, da je vrgel puško v koruzo. Če se spomnimo, je Karl razglašal, da bodo natančno raziskali in našli krivce, ki so omogočili Hrvatom prisluškovanje ob pravem trenutku pravim ljudem, toda rezultat je enak ničli. Kajti ugotovilo se je in skrilo pred javnostjo natanko, kot je opozarjal Janko Veber, ko je bil še obrambni minister, naj se Telekom ne prodaja, ker bodo še bolj odprli vrata do najbolj zaupnih državnih in poslovnih skrivnosti. Vebra so enostavno odslovili z ministrskega položaja, v Zagrebu pa so se le zadovoljno smehljali, kajti njihovi »speči« agenti (obudijo jih samo po potrebi) v slovenskih obveščevalnih agenturah so ob prisluhih odlično opravili svoje delo. Tiho je ostala tudi vedno hrupna parlamentarna komisija za nadzor varnostnoobveščevalnih služb, kajti imena krivcev bi lahko do temeljev zamajali obe veliki stranki na desni in levi.
Če bi naši obveščevalci vsaj za silo delovali, bi morali vladi že zdavnaj predložiti posnetke letovanj, vil in jaht ob hrvaški obali in na dalmatinskih otokih, kamor v vseh letnih časih prihajajo na dopust ali le na krajša veseljaška druženja visoki evropski funkcionarji. Celo v Zagrebu se sprašujejo, kako visoko ceno je plačal njihov predsednik vlade Andrej Plenković, da si je pridobil tako neverjetno naklonjenost šefa evropske komisije Jean-Clauda Junckerja (znanega po tem, da imajo radosti življenja in denarja pri njem prednost pri političnih odločitvah), da se brez sramu javno trepljata po zadnjici. Mondeni Hvar, sladka druženja, močna vina in morska hrana pač z lahkoto odtehtajo Erjavčeve grožnje s tožbo za uresničitev arbitražne razsodbe. Seveda bi bilo Hrvate mnogo laže krotiti, če bi naši »tajni agenti 007« znali iz Dalmacije pridobiti dobre dokaze o evropski ustrežljivosti v zameno za sončne usluge.
S svojim mlekom hranile otroke v Egiptu
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako razmišlja slavni kostumograf Alana Hranitelj, kako je sedanja vlada pogrnila na področju zdravstva, kakšne so možnosti za gradnjo drugega tira, kaj vse so morale pretrpeti aleksandrinke, primorske ženske, ki so odhajale v Egipt po zaslužek, in kdo ravna bolje z denarjem: Slovenec ali Slovenka… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
