Vse od lanskega leta je evropska komisija pripravljala zakonodajni predlog, kako pravičneje obdavčiti podjetja iz digitalnega gospodarstva. Težava so stara pravila obdavčevanja še iz časa pred digitalno revolucijo. Po teh lahko države obdavčijo zgolj podjetja, ki imajo sedež ali tovarno na njihovem ozemlju. »Digitalna podjetja pa delujejo na drug način. Ni nujno, da so fizično prisotna v državi, kjer ustvarjajo dobiček,« je dejal Pierre Moscovici, evropski komisar za finance, in pristavil, da digitalna ekonomija s 14-odstotno letno rastjo predstavlja priložnost za rast, konkurenčnost in zaposlovanje tudi v Evropi. A ne glede na to je treba digitalno ekonomijo tudi pravično obdavčiti, to pa naj bi bila želja večine Evropejcev, je dejal evropski komisar.
Enotni davek proti »evropski krpanki«
Ker se obdavčitev tradicionalnih vej gospodarstva s povprečno stopnjo 23,2 odstotka precej razlikuje od digitalne ekonomije, ki je obdavčena s povprečno stopnjo 9,5 odstotka, želi evropska komisija zdaj to razliko izenačiti. Enakopravnejše davčne obravnave podjetij se želi evropska komisija še pred oblikovanjem dolgoročne rešitve lotiti z začasnim davkom, pri čemer bo ključno to, kje so uporabniki teh podjetij oziroma kje je dohodek podjetij ne glede na njihov sedež dejansko ustvarjen.
Novi davek bi v prvi vrsti doletel vsa digitalna podjetja, ki glavne dobičke kujejo z brskanjem, spletnimi socialnimi omrežji, prodajanjem oglasnega prostora ali zbranih podatkov o uporabnikih ter kot ponudniki spletnih tržnic. Tovrstni 3-odstotni davek od prometa nameravajo uvesti za vsa takšna podjetja, ki na globalni ravni ustvarijo vsaj 750 milijonov evrov prihodkov, v državah EU pa vsaj 50 milijonov. Na takšen način naj bi države članice skupno v letu dni pobrale za pet milijard evrov dodatnih davkov. S tovrstnim enotnim davčnim sistemom pa bi se izognili tudi »sistemu krpanke«, kjer bi nekatere države sprejemale posebne davčne stopnje za digitalno ekonomijo, druge spet ne, kar bi velikim podjetjem še naprej omogočalo, da iščejo ugodne davčne dogovore s posameznimi državami članicami.
Predlagani začasni davek naj bi pozneje nadomestili z dolgoročno rešitvijo, po kateri bi digitalna podjetja obdavčili glede na ustvarjene dobičke v posamezni državi članici. Proračunske blagajne držav bi po tej zamisli polnila zgolj tista podjetja, katerih letni prihodki v posamezni državi presegajo 7 milijonov evrov, imajo več kot 100.000 uporabnikov ali imajo sklenjenih več kot 3000 pogodb na leto.
»Davek ni protiameriški«
Komisar Moscovici upa, da bo mogoče začasni davek potrditi do konca leta. A je za to potrebno soglasje evropskega parlamenta in vseh 28 držav članic. Prav to soglasje pa bo najtežje doseči. Davku, o katerem bodo že v petek na evropskem svetu razpravljali voditelji držav članic, naj poleg Irske ne bi bili naklonjeni še v Luksemburgu. Prav s tema državama so multinacionalke, tudi digitalne, v preteklosti sklepale ugodne davčne dogovore, s čimer so se izogibale plačila davkov v drugih državah članicah z višjimi davčnimi stopnjami. Irski premier Leo Varadkar se je danes že obregnil ob napovedani davek. Čeprav, kot je poudaril, njegova država podpira globalne davčne reforme, pa temu davku nasprotuje, ker bi majhne države postavil v slabši položaj.
Če bo davek za digitalno gospodarstvo sprejet, bo po ocenah komisije zajel okoli 120 do 150 podjetij – večina jih bo ameriških, tretjina pa evropskih. Prav zato se je davka že oprijel vzdevek »Facebook davek« ali »davek Gafa« (okrajšava za Google, Apple, Facebook in Amazon, op.a.), a je komisar Moscovici takšne primerjave zavrnil. »Ta davek ni ne Gafa niti ni protiameriški davek,« je dejal in pojasnil, da bo poleg ameriških zajel tudi evropska in azijska podjetja. Predlog evropske komisije zaostruje že tako napete čezatlantske odnose zaradi ameriške napovedi uvedbe carin na jeklo in aluminij. Trumpov odlok o carinah bo začel veljati v petek, ko bo potekal vrh evropskih voditeljev. Ti bodo na tokratnem vrhu razpravljali tako o novem digitalnem davku kot tudi o ameriških carinah, iz katerih je Evropska unija hotela doseči izvzetje. Toda dogovor za zdaj ni bil dosežen. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je sicer po pogovorih v Washingtonu ta teden še ohranjala optimizem, da bi dogovor vendarle še bilo mogoče doseči do konca tedna.
