Prvi obisk prve diplomatke Avstrije

Po decembrski zaprisegi avstrijske desnosredinske vlade je bila včeraj na spoznavnem obisku v Sloveniji zunanja ministrica Karin Kneissl. Ne čisto na spoznavnem, pravzaprav, saj ji je Slovenija blizu iz časov, ko je od tu kot novinarka poročala za nemški Die Welt in avstrijski Die Presse. Kneisslova (53) je odhajajoči slovenski vladi povedala, da Avstrija tudi po spremembi vlade ni spremenila stališča do arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ter da jo je treba uresničevati. Je pa med državama nekaj opaznih razhajanj. Dunaj si želi, da bi nemško govoreča skupnost v Sloveniji dobila enak status kot italijanska in madžarska manjšina, je dejala Kneisslova, njen gostitelj Karl Erjavec pa je opozoril na aktualne teme slovenske manjšine v Avstriji, povezane s financami, izobraževanjem in mediji. Medtem ko se Slovenija pripravlja na podaljšanje obratovanja jedrske elektrarne Krško, Avstrija tem objektom tradicionalno ostro nasprotuje. Prejšnji mesec je vložila tožbo proti evropski komisiji, ker je odobrila širitev jedrske elektrarne Paks na Madžarskem. Avstrija ima dvojna merila glede nadzora notranjih meja EU: nasprotuje nadzoru na svoji meji z Nemčijo in ga zagovarja na meji s Slovenijo, čemur nasprotujejo v Ljubljani. Kneisslova, ki je odlična poznavalka Bližnjega vzhoda in je študirala tudi v Izraelu in Jordaniji, ima ostra stališča glede migracij. V času največjega priseljenskega vala leta 2015 je trdila, da v Evropo prihajajo večinoma ekonomski migranti, ne begunci, ter kritizirala politiko nemške kanclerke Angele Merkel. Zato je kar razumljivo, da so jo za zunanjo ministrico predlagali svobodnjaki, čeprav ni v stranki. Reforma azilnega sistema in migracije bodo ena osrednjih tem avstrijskega predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta. ba, agencije