Med devetdesetimi poslanci v državnem zboru je dvaintrideset žensk in oseminpetdeset moških. Ženska zastopanost v parlamentu je s tem 36-odstotna, torej ravno na pragu predpisanega. Nekoliko boljše je bilo stanje v odhajajoči vladi. Tam ženske zasedajo polovico ministrskih mest.

Uspešnost je sicer zelo osebnega značaja in odvisna od zastavljenih ciljev. Nekatera dekleta vso mladost sanjajo o poroki in vlogi mater, medtem ko si druge želijo postati političarke. Kljub vsemu se postavlja dilema, ali so ženske poslanke, ker si tega želijo, ali pa so tam samo zaradi poslanskih kvot. In kakšna je prihodnost? Bomo mlade ženske nekoč poslanke, političarke, direktorice, ker bodo to naše sanje, ali zgolj zaradi dajanja vtisa večje enakopravnosti med spoloma?

Spol ne bi smel pretehtati

Da diskriminacija, ne glede na obliko, ne sodi v moderno družbo, meni evropska poslanka Romana Tomc. »Vedno več žensk se odloči za kariero v politiki. Še vedno je zaznati neke stereotipe, a bojazen je vedno manjša. Vendar pa prihodnost ni odvisna od tega, koliko žensk se odloči za to pot, temveč od tega, ali bomo politiki delavni, pravični, sposobni in pripravljeni sodelovati,« odstira svoj pogled na to vprašanje. »Morda se res zdi, da imajo moški v politiki prednost, vendar spol ne bi smel pretehtati,« meni tudi aktualna ministrica za šolstvo in šport Maja Makovec Brenčič. Dodaja, da morajo šteti vrednote, ki jih zastopa posameznica oziroma posameznik, njegova integriteta in strokovnost.

A vseeno sedanjost ni rožnata. Poročilo Evropske unije prinaša podatke o tem, da so ženske bolj izobražene, vendar na koncu manj zaposljive. Žal tudi Slovenija stopa po tej poti, saj podatki statističnega urada kažejo, da imamo vedno več izobraženih žensk, ki ne dobijo zaposlitve.

Neskladja se poglabljajo

Prav tako pa nam podatki statističnega urada nakazujejo, da v primerjavi z enako izobraženimi moškimi kolegi ženske zaslužijo 450 evrov manj. Zaradi takšne neskladnosti med podatki nas ne bi smelo presenečati pritoževanje mladih deklet glede neenakopravnosti. Na srečo sta si v zadnjih desetletjih oba spola dovolila prestopati tradicionalne meje poklicev, zato poznamo moške frizerje in ženske vojakinje. To nam je dandanes že samoumevno, takšno pa nam bi moralo biti tudi enako plačilo za oba spola na enakem poklicnem področju.

Na tem področju bo potrebnega še veliko prizadevanja, pri tem pa lahko veliko pripomorejo tudi mladi s svojim svežim pogledom na svet in družbo.