Tudi v naši šoli je sledenje trendom pogosto, zaradi česar se po šoli na prvi pogled sprehaja morje podobnih ljudi. Ampak med njimi so tudi dijaki z drugačnim in zanimivim osebnim slogom. Vzemimo za primer Mojco in Nejca. Mojca se oblači kot večina. Nosi nevpadljive obleke: kavbojke, olstarke…, na njih so pogosto simboli pop kulture. Nejc je drugačen. Oblači se po strogih slogovnih pravilih, merah in smernicah. Nosi srajce, kravate in suknjiče, kombinacije katerih so dobro premišljene in skladne. Po drugi strani ima Mojca več kompletov oblek in jih pogosteje menja kot Nejc.
Trendovstvo je posledica globalizma in kapitalizma
Sledenje trendom je drago, saj se nenehno spreminjajo. Garderobo je treba zamenjati vsako modno sezono, poleg tega so pogosto nesmiselni in nepraktični. Takšni so denimo še vedno precej popularni leseni metuljčki. Vrhunec nepraktičnosti v modi pa so zagotovo dosegle dvorne krinoline v času francoskega absolutizma. Trendovstvo je tudi odgovorno za delitev sveta na »in« in »out« ter prinaša občutek izločenosti tistih, ki trendu ne sledijo. Pogosto je to povezano s finančno (ne)zmožnostjo mladih za nakup oblačil, kar posledično vodi v socialno razslojevanje. Posledica trendovstva je tudi pomanjkanje izvirnosti in kreativnosti pri oblikovanju lastnega sloga. To se ne nanaša le na modo, temveč na vse materialne dobrine, od mobilnih telefonov do družinskih počitnic na tropskih peščenih plažah. Tu je zelo jasno razvidno, da je trendovstvo tesno povezano s svetovnim globalizmom in kapitalističnim ustrojem družbe, saj je njegov cilj predvsem velika potrošnja. Vseeno ne smemo zamolčati, da imajo trendi tudi dobre strani. Ljudem, ki jim je moda tuja, ponujajo preprost in do neke mere dostopen način, da ostajajo v koraku z vrstniki in se urejeno oblačijo.
Modni svet razdeljen
»Beseda trendi mi ni najljubša. Trendi prihajajo in odhajajo. Ljudje, ki se nočejo preveč obremenjevati z modo, lahko sledijo trendom in so tako vedno urejeni in dobro oblečeni. Tisti, ki pa imajo svoj lasten slog, lahko kombinirajo oblačila in jih vedno znova naredijo zanimiva in v koraku s časom. Mladi si še vedno ne upajo preveč izstopati in biti zvesti sami sebi,« pravi modna oblikovalka Sanija Reja Aske. Mnenje oblikovalke Tanje Zorn se s tem ne sklada: »Danes je svet preplavljen z nekakovostnimi nizkocenovnimi izdelki, kar je za mlade mamljivo. Žal jih to dela nezanimive v smislu neizvirnosti in antiindividualizma,« pravi. Obe sta nam tudi povedali, da so njuni izdelki – po naročilu sešita oblačila – bolj iskani pri srednji generaciji kot pri mladih.
Vidimo torej, da so trendi lahko pozitivni kot zatočišče, še posebno za obdobje najstništva, gotovo pa ravnanje po njih ne izkorišča polnega potenciala osebnega izražanja, kar je škoda. Sčasoma večina trende prerase in najde svoj osebni slog, nekateri pa se v trendih počutijo naravno.