Konec marca se bo iztekel rok, do katerega se morajo četrtošolci odločiti o svoji prihodnosti in oddati prijavnico za vpis na fakulteto. Z novogoriške splošne gimnazije jih bo pot večinoma vodila na fakulteto za računalništvo in matematiko, pedagoško fakulteto, v farmacijo, kemijo in turizem. Precej izstopata filozofska fakulteta, ki jo je izbralo kar šestindvajset dijakov, ter pravo, ki so ga izbrali štirje dijaki iz istega razreda.
Svetovalni delavki Gimnazije Nova Gorica Nadja Šuligoj Kunilo in Teja Puc opažata, da se večina dijakov odloča za študij v Ljubljani. Pravita, da zaradi bogate zgodovine šolanja, to mesto tudi dojemajo kot bolj kakovostno. »O Mariboru imajo mnenje, da je predaleč, medtem ko jim za šolo v tujini razdalja ni ovira,« ugotavljata. Preseneča pa njun odgovor na vprašanji o pritisku staršev na izbiro poklica in o tem, ali dijaki kdaj na željo staršev krenejo na enako poklicno pot. Odgovorita pritrdilno, predvsem se to dogaja v splošnih oddelkih gimnazije, vendar v tem ne vidita problema. Če si že izbirajo študij po želji staršev, je to predvsem zaradi vzgoje in pričakovanj doma. V takšnih primerih svetovalni delavki dijakom položita na srce, naj ne znižujejo svojih kriterijev, ampak ostanejo čim bliže svojim željam.
Le četrtina dijakov brez ovir do fakultete
Dijaki torej sedaj na papir vpisujejo bolj ali manj svoje želje glede študija. Koliko so te skladne z realnostjo? Svetovalni delavki ugotavljata, da jih je od 80 do 90 odstotkov sprejetih na želene fakultete in da so pri postavljanju ciljev zelo odgovorni. Iz ankete med dijaki je razvidno, da jim največ preglavic povzročajo ocene, druga ovira so finančne zmožnosti, tretja pa točke na maturi. Dobra četrtina jih je brez skrbi, saj pravijo, da na poti do študija nimajo ovir.
Filip Mozetič je eden od dijakov, ki s svojo izbiro študija nedvomno izstopajo. Je dijak dramske gimnazije, čeprav že več let ve, da bo njegova pot glasbena. Obožuje glasbo, igra bobne, njegove sanje pa so, da bi študiral na konservatoriju za glasbo v Celovcu. Za vpis nanj ni veliko omejitev, saj vse temelji na dejanskem znanju, ki ga pokažejo na sprejemnih izpitih. Njegova največja omejitev bo torej prav znanje, ki ga mora pokazati. S finančnimi sredstvi ni imel toliko težav, čeprav je šolanje plačljivo, a bo vseeno poskušal pridobiti štipendijo, saj tudi življenje v Avstriji ni poceni. Tujega jezika se ne boji, saj je pouk večinoma v angleščini oziroma celo v slovenščini. Dodatno se je na tečajih učil le nemščino, saj jo bo potreboval v svojem vsakdanu.
Velika želja po tujini
Tudi Matija Močnik bo svoj študij nadaljeval daleč od doma. Vpisal se bo na univerzo v ameriškem Idahu. Že v osnovni šoli je želel šolanje nadaljevati v Ameriki, a je imel za to premalo sredstev, soočal se je še z drugimi omejitvami. Po koncu srednje šole pa je odkril način, da uresniči svoje sanje. »Po mojem mnenju se fakultete v Sloveniji po ravni ponujenega znanja ne morejo primerjati z Ameriko,« brez zadržkov odgovori na vprašanje, zakaj tujina. Prav tako ga bo po njegovih izračunih študij v Ameriki stal – vsaj v njegovem primeru – približno toliko kot v Ljubljani. Za vpis na fakulteto bodo v njegovem primeru upoštevali le število točk na izpitu, ki ga morajo opraviti vsi bodoči študenti univerz v Ameriki.
Filip in Matija sta si postavila visoke cilje, ki jih drzno zasledujeta. Naučila sta se poslušati svoje sanje, kar se, tudi zaradi zvrhane mere vztrajnosti, vedno bolj obrestuje.
