»Je kul kraj, kjer se sproščamo. Zelo dober prostor za druženje, pa fina klapa je tukaj.« Tako pravijo mladi, ki svoje presežke najstniške energije sproščajo na betonu novogoriškega skate parka. Tudi Davor Miljkovič, skater iz prejšnje generacije, ki je aktivno sodeloval pri gradnji parka, meni, da je v kraj prinesel veliko pozitivnega, predvsem pa dober prostor za druženje na izvrstni lokaciji.
Kraj, ki nikoli ne sameva
Park redko sameva. Skupine študentov vadijo svoje gibe, osnovnošolci se učijo, kako postati študentje. Če se že zgodi, da je park prazen, se v bazenu igra triletnik s pomožnimi kolesci, ki ga potiska mama ali oče. Skratka, tam se vedno nekaj dogaja, kolesca se vrtijo na rolerjih, rolkah, skirojih, kolesih, BMX-ih. Večje skupine študentov, ki se med seboj poznajo, si žvižgajo, ko komu izmed njih uspe kakšen poseben trik. Ko je park prepoln, skupaj sedejo na klop in opazujejo. Nekateri otroci snemajo drug drugega in to objavijo na družbenih omrežjih. Spet druge spodbujajo starši, sloneč na ograji.
Prišli so celo fantje iz Italije. Uživajo v parku, ki je nasprotno od prejšnjega veliko bolje zasnovan in velja za enega najboljših v Sloveniji. Ljudje, ki iščejo manjše ekstreme v svojem življenju, so zadovoljni. Skate park je po prenovi odprt za vse, ki sanjajo, kako bodo nekoč izvajali trike na rolki ali BMX-u. Seveda so tudi pripombe in nezadovoljstvo. Člani rolkarske skupnosti so jih napisali kar na vrata skladišča in za stvari, ki so jih pogrešali, kar sami poskrbeli. Sami so popravili stranske rampe, ki dajo dodaten zagon za skok. Ob gradnji jih namreč niso naredili pravilno.
Sprehod mimo rdečega zidu
Ko se dan konča in se skate park umiri, se na drugem koncu mesta zbudi Mostovna. Sprehodimo se mimo rdečega zidu, skočimo skozi luknjo v vratih in pridemo v Mostovno. »Mostovno sem najbolj redno obiskovala v tretjem in četrtem letniku gimnazije. Pogosto so bile zabave v Mostovni edina alternativa bolj komercialnim dogodkom, ki so bili namenjeni mladim. V Mostovni sem tako prvič doživela stik z različnimi odvodi elektronske glasbe, se v nekatere izmed njih zaljubila in začela raziskovati to področje,« se spominja Katarina Kogej, nekdanja obiskovalka Mostovne.
V Mostovno vstopimo običajno na koncu dneva, ko iščemo še zadnje impulze, ki bi popestrili naš dan, naj bo to koncert, predavanje, razstava ali preprost žur. Projekt obnovitve alternativnega prostora še vedno traja, njegovi začetki pa segajo v leto 1996, ko je skupina posameznikov vzela v najem industrijski objekt z večjim travnikom. Skozi čas so načrte dogradili, saj so k projektu prihajali vedno novi ljudje ter poskrbeli za sveže ideje in obnovo. Mostovna se je odprla leta 2002 in še do danes ni končana. Mostovna je za veliko ljudi njihov življenjski projekt in z njo živijo svoje sanje. Jurij Mušič, mladi pevec v osnovnošolskem bendu Stara kitara, ki je s skupino nedavno prvič nastopil v Mostovni, je ob nastopu doživel delček svojih sanj. Pravi, da je Mostovna prizorišče z edinstvenim ambientom, ki predstavlja alternativno kulturo in promovira kreativnost med mladimi.
