Velikonočne jedi imajo v praznovanju pomembno mesto. Če bi velikonočni zajtrk začeli drugače kot s potico, šunko, pirhi in hrenom, bi bilo skoraj nekaj narobe. K vsemu »žegnu« lahko na mizo vedno dodamo še vso drugo hrano, ki bo razveselila predvsem ljubitelje zelenjave.
Ambasadorka Slovenije na gradu Otočec
Na velikonočni četrtek, 29. marca, bo na gradu Otočec potekal že drugi veliki Festival velikonočne potice na nacionalni ravni v organizaciji Term Krka. »Ne tekmujemo zaradi priznanj, ampak zato, da smo vedno boljši in drugačni. Dokler bomo drugačni, nas bo svet spoštoval,« pravi prof. dr. Janez Bogataj, ki bo tudi letos na čelu strokovne komisije, ki bo med odličnimi poticami izbrala najboljšo in najlepšo ter najbolj izvirno.
Organizator, Terme Krka, je festival letos raztegnili na dva dni, saj bo ocenjevanje na Otočcu potekalo že 28. marca, v četrtek, 29. marca ob 10. uri dopoldne, pa vas vabijo na slovesno prireditev, ki jo bo povezovala Bernarda Žarn. Takrat bodo z velikim veseljem razglasili zmagovalko in podelili priznanja vsem, ki boste sodelovali, zraven pa bodo primaknili še kakšno presenečenje. Strokovno komisijo, ki bo potice ocenjevala že 28. marca, bodo sestavljali prof. dr. Janez Bogataj, sloviti etnolog in avtor knjige Potice iz Slovenije, mag. Marlena Skvarča, priznana senzorična preizkuševalka živil, in Dejan Koncilja, vodja gostinstva v Termah Krka.
Morda vam prideta prav nasvet in namig Marlene Skvarča, preden se sami lotite peke potice: »Po vašem izvirnem receptu pripravljena, oblikovana in pečena potica pridobi specifične senzorične lastnosti. Že prvi vtis dajeta oblika in barva potice, zato priporočamo, da je ne posujete s sladkorjem, kar je sicer za nekatere bolj všečno, prav gotovo pa ne za ocenjevalce. Potica svojo kakovost priprave pokaže tudi v primernem videzu prereza in občutku v ustih. Vonj in aroma potice pa sta tisti senzorični lastnosti, ki najbolj izražata vaš priljubljen recept in harmoničnost na osnovi pravilno izbranih vrst in količine sestavin. Skupno sprejemljivost pri ocenjevanju potic torej oblikuje več senzoričnih lastnosti, ki so, verjamem, vaša odlika in posebnost …«
Kraljica je le prava šunka
Večina Slovencev danes kupi šunko v trgovinah, ki je narejena v mesnopredelovalnih obratih. Večina šunk je narejena po postopku razsoljevanja z vbrizgavanjem solne raztopine, začimb, barvil, arom in sredstev za vezavo vode. To traja od 24 do 48 ur, sledita dimljenje in termična obdelava – kuhanje. Po hlajenju jih pakirajo v vakuum. To so šunke najnižjega cenovnega razreda. Na trgu pa se dobi tudi šunke, pripravljene po starem receptu, ko se meso nasoli po klasični metodi in se ga dimi v dimnicah.
Za veliko noč je najpogostejše vprašanje, kako kuhati šunko. Ko kupite šunko, preberite deklaracijo. Če na njej piše pasterizirana mesnina, to pomeni, da je šunka že kuhana in primerna za takojšnje uživanje. Lahko pa tako šunko dokuhamo oziroma pregrejemo. Če pa imate domačo šunko oziroma na deklaraciji piše presna mesnina, jo morate obvezno prekuhati.
