V pritličnih stanovanjih so najpogostejša točka vloma steklene površine. Pri nezaščitenih oknih je za vlom treba zgolj razbiti steklo, potem pa jih lahko vlomilec brez težav odpre in vstopi v objekt. Vlom lahko sicer preprečimo s kovinskimi rešetkami, ki so estetsko popolnoma neustrezne, z vidika požarne varnosti pa onemogočajo reševanje skozi okna. Z rešetkami lahko morda zaščitimo kletna okna, ki so pogosto skrita za ograjami in živimi mejami ter tako privlačna izbira za vlomilce.
Protivlomni dejavnik je tudi čas vlamljanja
Protivlomno zaščito oken sestavljajo zaščita konstrukcije, okovja in zasteklitve. Okna so po mednarodni klasifikaciji razvrščena v šest razredov odpornosti, kjer so okna prvega razreda primerna za nadstropja, okna šestega razreda pa na primer uporabljajo v bankah in podobnih zgradbah. Protivlomni okenski okvir mora biti trden, odporen proti lomljenju, dvigu in nasilnemu odpiranju. Z višanjem varnostnega razreda raste zahtevnost vloma, ki se jo v testnih pogojih ugotavlja s časom in orodjem, potrebnim za vlom. Čas je najpomembnejši protivlomni dejavnik, saj velja, da naj bi več kot triminutno vlamljanje vlomilce odvrnilo od namena. Tako so okna nižjih razredov odpornosti odporna proti triminutnemu vlamljanju priložnostnega vlomilca s preprostim orodjem, sledijo razredi, odporni proti vlomilcem z jeklenimi vzvodi, težjim orodjem ter vse do kotnih brusilnikov in žag.
Steklo je lahko bolj odporno, kot se zdi
Protivlomna stekla so izdelana s tehniko lepljenja dveh ali več plasti stekel. To preprečuje, da bi se steklo ob razbitju sesulo, kar podaljša čas vloma. Lepljeno ali laminirano steklo se lahko uporablja tudi za steklene ograje in podobne zasteklitve. V nasprotju s kaljenim steklom, ki se ob udarcu razbije na drobne koščke, ostane laminirano steklo na mestu, saj vmesna folija zagotavlja trdnost. Varnostno folijo lahko nalepimo tudi na že obstoječe okno, s čimer izboljšamo protivlomno varnost. Prozorne folije se lepi na notranjo stran stekla v različnih debelinah. Do 100 mikronov debele folije ne zagotavljajo protivlomne zaščite, temveč zgolj preprečujejo sesutje stekla ob razbitju. Protivlomno zaščito zagotavljajo folije z debelino vsaj 175 mikronov, najboljšo pa tiste s 300 mikronov debeline in več. Protivlomna okna so zahtevna za razbitje tudi ob uporabi orodja ali palice. Vlomilcu jemljejo dragocen čas, zaporedni močni udarci po steklu pa opozarjajo okolico na sumljivo dogajanje.
Več funkcij protivlomnih senčil
Na obstoječa okna lahko namestimo tudi notranje varnostne ključavnice. Z njimi preprečimo odpiranje okna, uporabne pa so tudi kot zaščita pred nezaželenim odpiranjem s strani otrok. Varnostne ključavnice preprečujejo odpiranje z zunanje in notranje strani, njihova slaba stran pa je, da jih moramo ročno zaklepati. Dobra protivlomna zaščita so tudi nekateri modeli zunanjih senčil. Protivlomne rolete imajo okrepljene spoje med vodili in zaključnimi letvami, vgrajene imajo protivlomne vzmeti in dodatne zapahe. Vzmeti otežijo dvig spuščene rolete, samodejna ali ročna zapirala pa omogočijo zaklenitev rolete v spodnjem položaju. Protivlomna senčila lahko občutno otežijo vlom, edinstvena pa je njihova večfunkcionalnost. V spuščenem položaju predstavljajo prepreko, podobno rešetkam, obenem pa v celoti ali delno senčijo notranjost objekta. Ker gre za zunanja senčila, zagotavljajo poleg zastiranja svetlobe in pogleda tudi nekaj toplotne izolacije, saj predvsem poleti preprečujejo pretirano segrevanje s soncem obsijanih prostorov.
Največ učinka imata kombinacija ukrepov in ustrezen načrt
Noben protivlomni ukrep sam zase ne jamči varnosti premoženja in ni univerzalne rešitve, ki bi veljala za vse. Stari rek, da priložnost dela tatu, izhaja iz resničnega življenja. Objekt, v katerega ni mogoče vlomiti hitro in tiho, vlomilcu ni posebno vabljiv. Za varnost doma moramo najprej spremeniti svoje navade, ki predstavljajo tveganje – vestno zapirajmo okna in zaklepajmo vrata, nadomestnega ključa ne skrivajmo zunaj, odhoda na dopust pa ne napovedujmo na družabnih omrežjih. Življenjske navade gredo z roko v roki z mehanskimi ukrepi na oknih in protivlomnih vratih, ki vlomilca prepričajo, da vlamljanje v takšen objekt morda ni najbolj optimalna odločitev, alarmni in videonadzorni sistem pa so tako le še zadnji gradnik varnosti.
