Pogosto je tudi tako, da pridejo hitreje na vrsto drugi, nujnejši domači posegi, stene pa šele po dolgih letih. A ni potrebe, da bi z beljenjem preveč odlašali – osvežene stene nam trud poplačajo z živahnim videzom.
Notranje stene močno vplivajo na ambient v stanovanju, saj jih imamo ne nazadnje vedno pred očmi. Na izpostavljenih mestih se kmalu pojavijo umazane lise, sčasoma vse bele stene izgubijo prvoten sijaj, temnejše nianse pa trpijo tudi zaradi večje občutljivosti za nečistoče. Postopne spremembe zaznamo težje, a zelo grobo rečeno velja, da je notranje stene smiselno beliti približno vsakih pet let. Ne glede na pogostost beljenja gre za precej nezahtevno opravilo, ki se ga lahko lotijo tudi ljudje brez izkušenj. Domače beljenje ima vse kvalitete sproščenega projekta za pomladanski konec tedna.
Znaten prihranek pri lastnem delu
Pleskanje stanovanja v lastni režiji je najbolj smiselno pri osvežitvah opleska, saj je delo manj obsežno kot pri prvi obdelavi sten. Ta neizogibno vključuje še pripravo površine – nanašanje izravnalne mase, brušenje, morebitno nanašanje emulzije in barvanje v več slojih. V večjih stanovanjih lahko to tudi dvema ali več iznajdljivim domačim delavcem vzame več dni, zato je smiselno pomisliti na najem mojstra. Cene za dvojno beljenje na kvadratni meter niso posebno visoke (od treh evrov naprej), vendar pa hitro narastejo ob zaračunavanju dodatnih storitev – barvanje v več odtenkih, uporaba pralnih barv, kitanje z izravnalno maso, posebej se zaračuna zaščito pohištva in tal.
Čopič, valjček in nekaj drobnarij – orodja ne potrebujemo dosti
Za pleskanje ne potrebujemo veliko orodja. Še najbolj specifičen pripomoček je električni vrtalnik z nastavkom za mešanje, ki pa ni nujen, saj se pripravljenih barv načeloma ne redči. Nujno pa moramo imeti nekaj valjčkov (za stene potrebujemo takšne z vlakni in ne penastih) in čopičev, ploščato kad za barvo z odcejevalno mrežico, manjši lonček za barvo, daljši ročaj za barvanje stropa, če imate možnost, si priskrbite še pleskarsko lestev. Potrebovali boste še folijo za prekrivanje pohištva, kakšno staro rjuho, več kolutov maskirnega lepilnega traku in udobna delovna oblačila ter dovolj primerne barve.
Zamudna priprava pripomore k hitrejšemu delu
Za učinkovito beljenje je najpomembnejša priprava prostora. Vso premično pohištvo umaknemo od sten proti sredini prostora, nato pa sistematično zaščitimo celoten prostor. S starimi rjuhami ali folijo prekrijemo pohištvo, s folijo in časopisnim papirjem zaščitimo tla, s posebnim samolepilnim trakom pa stavbno pohištvo, stikala in podobno. Folijo na tla večkrat prilepimo, da ne drsi, kar bi lahko predstavljalo nevarnost za politje barve. Z lepilnim trakom zaščitimo obrobne letve, radiatorje, okna, okenske police; skratka vse, čemur bi se radi z barvo izognili. Z dobro zaščitenim prostorom je delo hitrejše, saj časa ne izgubljamo po nepotrebnem z natančnim barvanjem, ki postane po nekaj urah dela nadležno, s padcem koncentracije pa se hitro zgodi, da barvamo tam, kjer sicer ne bi smeli. Z vlažno krpo ali omelom rahlo očistimo prah z vseh sten. Če smo pred začetkom barvanja pravilno izračunali površino sten, imamo na voljo dovolj barve in lahko začnemo.
Barvajte odločno
Če je možno, se barvanja lotimo že zjutraj, da imamo na razpolago dovolj dnevne svetlobe. Poskrbimo za svež zrak v prostoru, a pazimo, da ne ustvarimo prepiha, ki dviguje prah in neenakomerno suši barvo. Za obnovitveno pleskanje lahko uporabimo nekoliko razredčeno barvo, a je nikakor ne redčimo z več kot deset odstotki vode. Začnemo s stropom – najprej se s čopičem lotimo vseh robov in kotov. Valjček potopimo v barvo in ga dobro odcedimo na mrežici. Kapljanje barve med barvanjem stropa je znak, da naenkrat nanašamo preveč barve. S tem si naložimo nepotrebno čiščenje, precej barve pa potratno polijemo po tleh. Valjčkamo z dolgimi in odločnimi potegi; s prvimi potezami razporedimo barvo, potem pa jo enakomerno vtremo v površino. Stropu sledijo stene, kjer prav tako začnemo s čopičem po vogalih in zaključimo z valjčkom. Če smo ga vlekli od zgoraj navzdol, lahko na koncu steno brez nanašanja nove barve premažemo še z leve proti desni. Tako bomo prikrili poteze valjčka, enako velja tudi za sledi čopiča.
Osvežitveno pleskanje v lastni režiji ne bi smelo povzročati kakšnih posebnih težav. Barvati moramo odločno in živahno, tako da eno steno čim prej zaključimo. Napake se pri beljenju pojavijo redko, to velja tudi za lise. Neenakomerna obarvanost je pogostejša pri temnejših odtenkih, kar rešimo z barvanjem v več slojih. Morda še to: preden se odločite za belo barvo, razmislite o barvnih odtenkih. Temnejši pastelni odtenki zelene, modre ali bordo rdeče lahko poživijo prostor.
