Potem ko se je državni zbor dopoldne seznanil z odstopom predsednika vlade Mira Cerarja in vladi odvzel polna pooblastila, je predsednik Borut Pahor začel posvete s vodji poslanskih skupin, ki jih bo končal v četrtek. Že od prejšnjega tedna je znano, da Pahor ne bo predlagal novega mandatarja, državni zbor pa naj bi se s tem seznanil v petek. Če tudi iz vrst skupin poslancev ne bo predlogov za mandatarja, bo Pahor po 16 dneh razpustil parlament in čez najmanj 40 do največ 60 dni razpisal volitve.
Maj ali junij
Pahorjeva odločitev o datumu volitev naj bi bila znana jutri, pri čemer ni zagotovljeno, da bo veljala njegova ocena iz prejšnjega tedna, da bodo volitve najverjetneje v drugi polovici maja. Najzgodnejši datum za volitve je res 20. maj, za kar sta se danes na sestanku s Pahorjem zavzela Franc Jurša iz DeSUS in Matjaž Han iz SD, vendar si največji parlamentarni stranki SMC in SDS želita, da bi odšli na volišča pozneje.
V opozicijski SDS so že večkrat poudarili, da bi bil najprimernejši datum 10. junij, ko so bile pričakovane redne volitve. Vodja poslanske skupine vladajoče stranke Simona Kustec Lipicer je dejala, da se s Pahorjem o konkretnih datumih nista pogovarjala, je pa poudarila, da je pri določanju datuma treba najprej upoštevati sprejemanje »državotvorne zakonodaje« in šele nato strankarske želje.
Matjaž Han je stališče SMC in SDS označil za neresno ter poudaril, da je predsednik SMC tisti, ki je odstopil s premierskega položaja, SDS pa »že tri leta in pol ruši vlado«. »Ni pošteno, da bi bili državljani na plečih političnih preračunavanj tako dolgo brez vlade,« je dejal vodja poslancev SD, Franc Jurša pa je izjavil, da je treba državo čim prej potegniti iz »vakuuma«. Kot pomembno opravilo v predvolilnem obdobju se sicer omenja predvsem sprejemanje dopolnil k ustavnemu zakonu o NLB.
Cerar izpostavil sindikate in drugi tir
Ko je Miro Cerar danes poslance seznanil z odstopom, je kot glavni razlog navedel »partikularne interese, ki niso bili v interesu države«. »Pri tem mislim predvsem na protirazvojno ravnanje in vse težje obvladljive predvolilne apetite različnih političnih in drugih akterjev,« je pojasnil. Posebej je omenil zahteve sindikatov javnega sektorja, s katerimi se vlada ni zmogla dogovoriti, ter odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo referendum o drugem tiru.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je ocenil, da se je Cerar zgrudil pod »bremeni, ki si jih je sam nalagal«. Za ministre, ki so prišli iz kvote SMC in ki so bili odgovorni za drugi tir, zdravstveno reformo ter pogajanja z javnim sektorjem, je Erjavec zatrdil, da niso bili kos svoji nalogi. Tudi predsednik SD Dejan Židan je poudaril, da nedavne afere niso stvar koalicije, ter ocenil, da Cerar v zadnjem tednu »rešuje svojo kožo«.
