Samec Sudan je bil star 45 let in je živel v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, zaradi stalne nevarnosti divjih lovcev pa so zadnjega severnega belega nosoroga neprestano varovali oboroženi varnostniki. A tudi takšni podvigi niso mogli Sudana zaščititi pred smrtjo. V zadnjih dneh se mu je zaradi starosti in več okužb hudo poslabšalo zdravje, veterinarji pa so se naposled odločili, da je zanj najbolje, da ga uspavajo.

»Iz rezervata Ol Pejeta in živalskega vrta Dvur Kralove s težkim srcem sporočamo, da je Sudan, zadnji severni beli nosorog, 19. marca 2018 poginil pri starosti 45 let v kenijskem rezervatu Ol Pejeta,« se je glasil žalosten tvit rezervata.

»Zgolj upamo lahko, da se bo svet ob izgubi Sudana kaj naučil in sprejel vse potrebne ukrepe za ustavitev trgovanja z nosorogovo roževino,« je povedal izvršni direktor WildAida Peter Knights. »Čeprav cene nosorogove roževine na Kitajskem in v Vietnamu padajo, divji lov še naprej ogroža preživetje nosorogov.«

Sudan je pomembno vplival na osveščanje o nevarnosti izumrtja severnih belih nosorogov, k ohranitvi podvrste pa je tudi pomembno pomagal, saj je prednik zadnjih dveh živečih samičk. To sta hči Najin in vnukinja Fatu, ki prav tako živita v rezervatu Ol Pejeta. Da podvrsta ne bi povsem izumrla, so Sudanu pred smrtjo vzeli genski material, s katerim želijo v prihodnje ob pomoči naprednih tehnologij zagotoviti preživetje severnih belih nosorogov. Edino upanje za preživetje vrste zdaj namreč sloni na umetni oploditvi jajčec, ki so jih vzeli preostalima samicama podvrste, s shranjenimi semeni samcev in s pomočjo oplojevanja sorodne podvrste južnih belih nosorogov.

Bil je zadnje upanje za naravno oploditev naslednje generacije

Sudan se je skotil v današnjem Južnem Sudanu leta 1973, novembra istega leta pa so ga ujeli in poslali v češki živalski vrt Dvur Kralove. Decembra 2009 so Sudana v sklopu projekta »Zadnje upanje za preživetje« iz Češke premestili v kenijski rezervat Ol Pejeta. Z njim so v rezervat prišli še trije predstavniki njegove podvrste. V rezervat so jih namestili, da bi jih v okolju, ki je za severne bele nosoroge bolj naraven, spodbudili k parjenju. S Sudanom je v Kenijo pripotovala tudi njegova potomka Najin, ki se je skotila leta 1989, starejša potomka Nabire pa je poginila na Češkem leta 2015.

Predzadnji samec je poginil v živalskem vrtu v ameriškem San Diegu decembra 2014, bil pa je že toliko star, da ni bil primeren za parjenje. Tako je bil Sudan že dolgo zadnji kandidat za naravno oploditev bodočih generacij severnih belih nosorogov, a se načrti kenijskega rezervata niso izšli. Sudan v rezervatu namreč ni zaplodil novega potomstva.

Da poslednji severni beli nosorogi ne bi končali podobno kot njihovi predniki, ki so jih zaradi cenjene roževine polovili do roba izumrtja, so jih v kenijskem rezervatu skrbno varovali. Znano je, da so jih 24 ur na dan varovali oboroženi varnostniki, malo manj znano pa je, da so jih varovali s še nekaterimi domiselnimi ukrepi. Med drugim so jim v rogove vstavili oddajnike, jih nadzirali z brezpilotniki, pred divjimi lovci pa so jih ščitili tudi izurjeni psi čuvaji.

Severni beli nosorogi so nekoč živeli na območju Ugande, Južnega Sudana, na vzhodu Srednjeafriške republike in severovzhodu Demokratične republike Kongo. Od 70., 80. let prejšnjega stoletja so divji lovci število s 500 v divjini živečih belih nosorogov zmanjšali na vsega 15. Podvrsta si je nekoliko opomogla do leta 2003, ko se je število povečalo na 32, a se je tedaj zopet povečal krivolov. Prva poročila, da so divji severni beli nosorogi izumrli, so se pojavila že leta 2008, a sta ruska pilota helikopterja leta 2009 sporočila, da sta jih videla v Južnem Sudanu. Od leta 2011 jih v divjini ni videl nihče več, zato sklepajo, da so tam že izumrli.