Hrvaški Večernji in Jutarnji list trdita, da se evropska komisija ne bo izrekla o sodnem postopku, ki ga je Slovenija sprožila proti Hrvaški zaradi domnevnega kršenja evropskega prava z zavračanjem uveljavitve arbitražne sodbe o meji. Večernji list se sklicuje na neimenovane vire pri evropski komisiji, ki naj bi o tem neformalno že obvestili tudi Slovenijo. Na zunanjem ministrstvu zadeve ne komentirajo. Verjetnost, da bi hrvaški mediji že razpolagali z zanesljivimi informacijami o tem, kako se bo na pismo Slovenije odzvala evropska komisija, pa je sila majhna. Evropska komisija ima namreč tri mesece časa, da se opredeli do pisma, ki ga je Slovenija poslala v Bruselj in s katerim je najavila možnost tožbe oziroma s katerim proti Hrvaški začenja postopek po 259. členu pogodbe o delovanju Evropske unije.
Tri možnosti evropske komisije
Evropska komisija ima načeloma tri možnosti. Prva je, da se strinja s stališčem Slovenije, torej, da Hrvaška z neuveljavitvijo arbitražne razsodbe krši evropski pravni red, in Hrvaški naloži odpravo kršitev mednarodnega teritorialnega prava. Druga možnost je, da se s stališčem Slovenije ne strinja. Po tretji varianti pa se evropska komisija na pismo ne odzove.
Če se uresničita druga ali tretja možnost, bi Slovenija sprožila tožbo proti Hrvaški. A tudi v primeru prve možnosti ni gotovo, da bi evropska komisija sama sprožila tožbo proti Hrvaški po 258. členu pogodbe o delovanju Evropske unije. Verjetno bi v tem primeru Hrvaško pozvala k odpravi kršitev mednarodnega prava, a če jih Hrvaška ne bi odpravila, evropske komisije nič ne zavezuje k temu, da tožbo sproži sama. Še vedno pa jo lahko tudi v tem primeru sproži Slovenija. Se bo pa morala v postopku na sodišču, če bo do tega prišlo, evropska komisija opredeliti.
Slovenska politika enotna
Ob tem spomnimo, da so vse seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko soglasno podprle stališča, ki jih v tej zadevi zagovarja Slovenija, pa tudi nadaljnje vladne (ne glede na to, kdo bo v vladi) korake. Poslanci so soglasno podprli tudi namero vlade, da na zalogo sprejme sklep o samostojni vložitvi tožbe na sodišče EU po preteku trimesečnega obdobja, ko se mora v predsodnem postopku evropska komisija opredeliti, ali bo prevzela tožbo proti Hrvaški.
Še vedno pa obstaja možnost, da do vložitve tožbe ne bi prišlo, če bi Hrvaška začela postopke, ki bodo vodili v uresničitev arbitražne razsodbe.
