V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) opozarjajo, da so z vladno pogajalsko skupino, ki jo je vodila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, prejšnji ponedeljek o vseh bistvenih stavkovnih zahtevah dosegli soglasje.

To soglasje je po njihovih navedbah v celoti odražalo dogovor, ki je bil nekaj ur prej usklajen pri predsedniku vlade, ob navzočnosti vodij obeh koalicijskih partnerjev. Mešana vladno-sindikalna skupina je nato pripravila čistopis dogovora, ki pa ga glavna vladna pogajalka zaradi nasprotovanja drugih sindikatov ni želela več podpisati.

Nasprotovanje glede datuma zvišanja izplačil

Pri tem so izpostavili, da so se na pogajanjih uskladili o višini zvišanj na vseh ključnih delovnih mestih v vzgoji in izobraževanju, od vrtcev do univerz, o ustreznem vrednotenju razredniškega dela, o ustreznejšem vrednotenju kariernega razpona strokovnih delavcev in da »preprosto ne drži, da bi Sviz dodajal kakršnekoli zahteve«. Res pa je, da so vladnemu predlogu, da bi se zadnji del dogovorjenih zvišanj izplačal šele septembra leta 2020, nasprotovali in vztrajali, da se izvedejo še v letu 2019.

Trditev predsednika vlade v odstopu, »da naj bi dogovorjena zvišanja, ki jih je tudi sam potrdil na koalicijskem vrhu, presegla plače zdravnikov in visokošolskih učiteljev, pa je povsem neresnična in govori o tem, kako slabo predsednik vlade v odstopu pozna plačna razmerja v javnem sektorju,« so opozorili v Svizu.

Cerar je danes v DZ, ko je govoril o razlogih, zakaj je dogovor padel v vodo, med drugim namreč dejal, da so na sindikalni strani za osnovne in srednješolske učitelje »želeli po 20 odstotkov višje plače, kar pomeni, da bi bili plačani bolje kot zdravniki in bolje kot profesorji na univerzah«.

»Predsednik vlade je z odstopom preprečil končanje pogajanj«

V Svizu so nasprotno poudarili, da z dogovorjenimi in usklajenimi zvišanji plač učiteljev in drugih strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo ne bi nadoknadili niti polovice zaostanka za povprečno plačo uradnikov z enako izobrazbo, ki je trenutno v povprečju višja za 500 evrov bruto, da o zaostankih, ki jih imajo zaposleni strokovni delavci v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in prav tako na univerzah, za plačami zdravnikov »niti ne govorimo«.

»Predsednik vlade je z odstopom, ki mu baje koristi na volitvah, preprečil končanje pogajanj. To škodi veliki večini zaposlenih v javnem sektorju, še zlasti pa strokovnim delavkam in delavcem v vzgoji in izobraževanju, katerih delo je bilo v času krize izrazito razvrednoteno,« so sklenili v odzivu.