Zastrupitev Sergeja in Julije Skripal je sprožila največje izganjanje diplomatov po koncu hladne vojne, ki morda napoveduje njeno vrnitev v mednarodno politiko. Po Litvinenkovem umoru leta 2006 sta Britanija in Rusija izgnali po štiri diplomate. Zdaj sta jih skoraj šestkrat več: po 23.
Tudi številni Britanci, med katerimi ni navdušenja za novo hladno vojno in soglasja o tem, da sta storilca ruska država in Putin, bi radi slišali in videli dokaze. Rusi stopnjujejo spor, saj niso odgovorili recipročno: izgnali so 23 britanskih diplomatov, hkrati pa zaprli britanski konzulat v Sankt Peterburgu in britanski svet v Moskvi. Obenem vračajo udarec. Ruski veleposlanik pri EU Vladimir Čizov namreč pravi, da utegne biti izvor živčnega plina, zaradi katerega sta nekdanji ruski vohun in njegova hčerka že dva tedna v komi v bolnišnici v Salisburyju, britanski vojaški raziskovalni laboratorij, ki je od tega angleškega mesta oddaljen samo 12 kilometrov. Ravno tam so ugotovili, za kateri živčni strup gre.
S teorije na teorijo
Žogica je zdaj na dvorišču britanske vlade, ki je namignila, da bo ukrepala »proti umazanemu denarju« ruskih oligarhov v Britaniji – zaveznikov in oboževalcev Vladimirja Putina, ki naj bi tudi sam nagrmadil in poskril od 70 do celo 200 milijard dolarjev. Preiskovalci še vedno očitno skačejo s teorije na teorijo. Najprej naj bi Skripala in hčerko zastrupili z razpršilcem. Potem naj bi jima živčni strup podtaknili ali v hrano ali pijačo, v pošto, pa v šopek rož na grobu vohunove žene in v avto – ali v prezračevalni sistem ali na kljuke.
Po najnovejši teoriji je nekdo živčni strup podtaknil v kovček hčerke, ki je dan prej prišla iz Moskve: v kozmetiko ali darilo za očeta. Rusi, pa naj so krivi ali ne, spretno izkoriščajo dokazni vakuum o storilcih in načinu zastrupitve. Aleksander Jakovenko, že osem let ruski veleposlanik v Londonu, trdi, da v Rusiji ni niti enega koščka kemičnega orožja. »Kemični program smo končali leta 1992. Leta 2017 je bilo pred Organizacijo za prepoved kemičnega orožja dokazano, priča pa je bila tudi britanska stran, da smo uničili vsa kemična orožja, ki so obstajala v Rusiji,« pravi Jakovenko, ki Britancem pripisuje kolonialistično obnašanje in izzivanje Rusije, zahteva dokaze in namiguje na britansko laganje. Na vprašanje, ali premierka Mayeva laže, je odgovoril: »Jaz ne lažem. Radi pa bi videli, da bi premierkine izjave podpirala dejstva.« Jakovenko trdi, da so obtožbe, da je Rusija odgovorna za poskus dvojnega umora in trditev Borisa Johnsona, da ga je najverjetneje ukazal Putin, agresivna politična provokacija, ki je posledica britanskih težav z brexitom.
Dokazni vakuum
Prej omenjeni Čizov je v intervjuju za BBC še trdil, da »je bilo več znanstvenikov, ki naj bi ustvarili nekatere živčne pline, na hitro zvabljenih iz Rusije in da trenutno živijo v Britaniji«.
Zunanji minister Boris Johnson je njegove trditve razglasil za satirične. Morda so, vendar je sam spet ponudil samo besede kot dokaz za trditev, da »ima Britanija dokaze, da je Rusija v zadnjih desetih letih ne samo raziskovala uporabnost živčnih plinov novičok za usmrtitve, ampak jih je proizvajala in kopičila«.
Rusko veleposlaništvo v Londonu je kronično pomanjkanje dokazov za britanske trditve izkoristilo za tvit s fotografijo televizijskega detektiva s črnimi brki in besedami: »V pomanjkanju dokazov v Salisburyju definitivno potrebujemo Poirota!«
