Brezstično plačevanje z mobilnim telefonom namesto z bančno kartico poznamo že dolgo. Globalno so najprepoznavnejše storitve google pay, apple pay in samsung pay, vendar te v Sloveniji še niso na voljo. Zato so domače banke začele uvajati svoj pristop.
Leta 2016 je aplikacijo mobilne denarnice wave2pay uvedla Intesa Sanpaolo, nedavno se jim je pridružila še največja slovenska banka NLB z aplikacijo NLB pay. Ta je produkt sodelovanja med banko ter družbama Bankart in Mastercard. O razvoju in uporabniški izkušnji smo se pogovarjali z Boštjanom Fabjančičem, predstavnikom podjetja Mastercard Slovenija.
Koliko se splača vlagati v lastno infrastrukturo, če so storitve, kot sta apple pay in google pay, že na voljo?Omenjene storitve delujejo na temeljih platforme MDES (mastercard digital enablement service), ki jo uporabljajo tudi pri NLB. Torej zaledje ni nekaj, kar bi NLB postavljala v lastni režiji. Ta temelj je ključna prednost za nadaljnji razvoj NLB pay – globalni standard, povezava v digitalni svet in enaki globalni temelji, na katerih se lahko zadovoljijo osnovne (plačilo, pregled, upravljanje) in tudi bolj specifične (lokalne) potrebe uporabnikov.
Kako je s konkurenco v Sloveniji?V Sloveniji poznamo mobilne denarnice že več kot 15 let, a njihova uvedba in uporaba je bila do sedaj bolj nišne narave – za določeno potrebo, za določeno situacijo in za določeno storitev. Prav tako smo razvijali bolj zaprte tipe rešitev, ki so omejevale rast in omogočale uporabnost zgolj na lokalni ravni. Z NLB pay se je začel premik oblikovanja rešitev na globalnih, povezljivih sistemih.
Pojdiva skozi osnove aplikacije NLB pay.Nastavitev mobilne denarnice NLB pay poteka v dveh fazah. Najprej jo prenesemo iz spletne trgovine google play, nato steče digitalizacija plačilne kartice NLB (lahko jih imamo več). V tej se komitent identificira in vzpostavi varnostne varovalke. Po nekaj minutah je aplikacija pripravljena na uporabo in plačilo na vseh mestih, kjer trgovci že danes sprejemajo brezstična plačila na terminalih POS. Torej, telefon odklenemo, približamo terminalu, vzpostavi se NFC-povezava in plačilo steče.
Ena ključnih zahtev razvoja aplikacije je bila, da se digitalna oblika kartice v uporabi ne razlikuje od uporabe fizične kartice. Uporaba je zato zelo intuitivna in v skladu s tem, kar imetniki že danes poznajo. Aplikacija je trenutno omejena zgolj za testne izbrance, predvidoma aprila bo na voljo vsem. Kot rečeno, na voljo je le za androidove uporabnike, saj je takih po naših podatkih v Sloveniji okoli 80 odstotkov. Imeti pa morajo nameščeno različico vsaj 4.1, kar danes izpolnjuje že skoraj vsak aparat. Na začetku NLB pay podpira zgolj digitalizacijo kartic mastercard, v kratkem bo mogoče dodati še maestro.
Koliko časa bo potrebnega, da bo zadevo posvojila širša starostna skupina?V Sloveniji smo zgodovinsko zelo dovzetni za nove tehnologije. To se je pokazalo tudi pri brezstični uporabi fizičnih plačilnih kartic mastercard in maestro. Ker so plačilna mesta pri trgovcih v Sloveniji že pripravljena na sprejem plačil iz mobilnih denarnic, bo zelo pomembno, ali mobilna denarnica prinaša dodano vrednost v primerjavi s kartico samo (pregled, uporabnost, priročnost, intuitivnost). Če je vrednost za uporabnika višja od potrebnega napora, da si kartico prenese na mobilno napravo, bo posvojitev rešitve hitra.
Kakšna je varnost v primerjavi z brezstično kartico?Pri brezstičnih plačilih je varnost zagotovljena z edinstvenostjo vsake posamične transakcije. To zagotavlja algoritem in kriptogram, ki ga uporablja tudi mobilna denarnica. Je pa res, da mobilna naprava ponuja dodatno možnost identifikacije uporabnika (PIN, prstni odtis, prepoznava obraza). S tega vidika je uporaba mobilnega telefona še nekoliko varnejša. Aplikacija prav tako ponudi vse potrebne varovalke ob morebitni izgubi ali kraji telefona.
Če telefon zamenjuje vse druge pripomočke, kakšne so napovedi za bančništvo? Kaj si lahko obetamo v naslednjih petih, desetih letih?Težko povzemam trende v bančništvu, lahko pa povzamem tiste na področju plačilnih storitev. Te storitve se čedalje bolj digitalizirajo in s povezovanjem na splet prihajajo na naše osebne pametne naprave. Zakaj? Odgovor na to vprašanje je v učinkovitejši, preglednejši in varnejši uporabi, ki nam je vsak hip na voljo, tako doma kot globalno. Ta trend se bo samo še stopnjeval in čedalje več storitev, za katere je zdaj potrebna neka strojna oprema, se bo preselilo na osebne naprave posameznika. Tem napravam namreč zaupamo. Kaj natančno bo prihodnost prinesla, bomo pa še videli.
