Urška Kozole: »Opraviti izpit za avto je nekaj čisto običajnega, a je hkrati nekaj novega in razburljivega. Pomeni večjo odgovornost za dejanja, saj bo tvoje ravnanje neposredno vplivalo na druge. Zato je pomembno, da se za volanom počutiš varno, samozavestno in sproščeno. Avtošole imajo nalogo, da to troje ukoreninijo v mlade voznike. Zato je idealno, če so inštruktorji vožnje sproščeni, razumevajoči in vedno pripravljeni na nove izkušnje. Pripraviti nas morajo na raznoliko vožnjo, saj noben voznik ne vozi enako, na cesti pa se vedno dogaja kaj novega. Na nas pa je, da to znanje po najboljših močeh prakticiramo.«
Ingrid Gnus: »V današnjem času je nujno imeti izpit za avto. Je najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo, brez katerega ne bi mogli priti do vseh želenih krajev. Izpit lahko naredimo pri osemnajstih letih, ko smo pravno že odrasli. To pa nas postavi pred nove izzive, z njim dobimo nove izkušnje in večji občutek za odgovornost in varno ravnanje. Za volanom avtomobila moramo biti sproščeni, pozorni na vse dejavnike in ljudi okoli sebe. Na to nas pripravijo inštruktorji v šolah vožnje. Ti poskrbijo za to, da smo čim bolj sproščeni. Če naredimo kakšno napako, nam z umirjenim glasom razložijo, kaj smo naredili narobe in kako preprečiti, da se napaka ne bi več ponovila.«
Ema Agnič: »Ko sem prvič sedla za volan, me je navdajalo razburljivo pričakovanje. Do takrat se mi tudi približno ni sanjalo, kaj vse je v prometu pomembno. V trenutkih, ko je kak pešec skočil pred avto, sem si resnično zaželela, da bi lahko videl z mojimi očmi. Da postaneš mlad voznik, ni dovolj le usvojiti cestnoprometne predpise, brezhibno voziti vzvratno, dosledno uporabljati utripalke ali vsaj za silo dinamično in mehko upravljati vozilo. Pomembna sta predvsem predvidevanje ter zmožnost vživeti se v nekoga, ki stopa po pločniku, se pelje s kolesom ali pa se pred tabo vozi 40 kilometrov na uro kljub znatno višji omejitvi hitrosti. K sreči je v trenutkih, ko imaš dovolj vseh spletov zmedenih situacij, vedno ob tebi spodbujajoč inštruktor, ki ti da nasvet ali dva. Najpomembnejše, kar sem se naučila v teh mesecih v avtošoli, je, da v prometu prav nikoli nisi sam.
Vsak, ki se odloči obrniti ključ avtomobila, motorja, privleči kolo iz zaprašene drvarnice, splezati v traktor, morda celo osedlati konja ali pa se preprosto odpraviti peš in ob tem na kakršen koli način vzpostavi stik z zaprašeno belo cesto, nenadoma postane del ogromne skupnosti, katere najosnovnejše načelo je paziti drug na drugega, si medsebojno pomagati in varno prispeti do cilja.«
