Preiskovalno komisijo, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), zanima, kako je lahko iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v času, ko za Iran veljale mednarodne sankcije, s transakcijami denarja prek NLB opral za približno milijardo dolarjev. V banki se niso resno ukvarjali z zadevo, v uradu za preprečevanje pranja denarja so se dolgo spraševali, za kaj gre, medtem pa je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) dobivala zelo jasne namige o spornem dogajanju in se odločila napisati posebno poročilo o vseh zbranih podatkih, je povedal Pahorju.
Pahor poročila ni prebral
To poročilo je Sova novembra 2010 posredovala na sedem različnih naslovov, tudi predsednika vlade. Pahor je to potrdil, a povedal, da sam vseh obveščevalnih poročil ne bere, saj jih je veliko in tudi niso vsa enako pomembna. Za to ima svetovalce. »Predsednik vlade kot tudi države mora delo organizirati tako, da se lahko zanese na to, da sprejema prave in pomembne odločitve,« je dejal.
Domneval pa je, da je v njem navedeno, da se s to zadevo že ukvarja urad za preprečevanje pranja denarja. »Če se je konec leta 2010 z zadevo že ukvarjal urad, potem so se verjetno vsi pristojni v državi, s tega vidika torej ni bilo nič zamujenega, če se na poročilo ni odzval nihče v uradu predsednika vlade,« je dejal. Poleg tega pa predsednik vlade ni tisti, ki dobi neko informacijo Sove in potem odredi ukrepanje.
Zaposleni v Sovi so delali dobro. »S Sovo sem dobro sodeloval in bila je koristno orodje v mojih prizadevanjih,« je dejal Pahor. »Vendar pa v tistem času moja skrb ni bila proliferacija jedrskega orožja,« je odgovoril na Möderndorferjevo vprašanje, ali se zaveda, da je NLB v času njegovega mandata kršila mednarodni embargo na Iran.
Na poročilo se ni odzval nihče
Pahor se ni strinjal z Möderndorferjevo ugotovitvijo, da si tako on kot njegova vlada nista znala nič pomagati z delom Sove, saj se na njeno poročilo ni odzval nihče. »Pristojne ustanove so se odzvale, saj je bil urad za preprečevanje pranja denarja v zvezi s Sovo, ta pa je dolžna v primeru informacije o znakih kaznivega dejanja obvestiti vse pristojne,« je dejal.
Strinjal pa se je, da je treba ugotoviti, kateri mehanizmi so odpovedali in katere je treba dodatno okrepiti ali vzpostaviti na novo, da se taki primeri ne bi ponavljali. Napačno se mu sicer zdi, da bi vse breme tega, da bi bila država varnejša, preložili na Sovo. »Bi pa bilo treba končno poskrbeti, da bi se stavka tam končala, ter da bi Sova opravljala svoje delo,« je dejal.
Preiskovalna komisija je današnja zaslišanja začela že zjutraj, ko je najprej zaslišala takratnega Pahorjevega svetovalca za nacionalno varnost Darka Lubija, ki se vsebine Sovine obveščevalne informacije o tem primeru ne spominja, a je očitno ocenil, da ni zahtevala dodatnega ukrepanja. Tedanja vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic komisiji ni imela nič za povedati, saj, kot je pojasnila, o tej zadevi nič ne ve. Ne ve niti, da je isto poročilo, ki ga je novembra 2010 od Sove prejel Lubi, prišlo tudi v kabinet, saj je še pred tem odstopila s položaja.
Prav tako se obvestila Sove ne spominja tedanji finančni minister Franci Križanič. Kot je dejal, je šlo za zadevo v pristojnosti urada za preprečevanje pranja denarja, v katerega delo se ni vmešaval. Urad je bil samostojen in avtonomen pri svojem delu in če je ugotovil pranje denarja, bi moral podati ovadbo tožilstvu, potem pa bi moral pravosodni sistem zadevo peljati naprej, je povedal članom komisije.
