Boj za to, ali bo podjetje Kemis ostalo na Vrhniki ali ne, se nadaljuje. Deset mesecev po požaru je zgodba dobila novo poglavje. Odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa vrhniško občino, je pred dnevi zoper ministrstvo za okolje in prostor oziroma sklep območne enote Ljubljana inšpektorata za okolje vložil tožbo na upravno sodišče. V tožbi zahtevajo, naj sodišče odpravi sklep inšpektorata, po katerem občina ni stranka v postopku, in ga inšpektoratu vrne v ponovno odločanje.
Kot nam je dejal Petrovič, želijo doseči, da »bo nekdo lahko preveril ravnanja inšpektorata, kajti očitno vse ni v redu«. Inšpektoratu pri njegovem delu občina namreč zdaj ne more gledati pod prste. Petrovič pravi, da ima občina interes tako po zakonu o gradnji objektov kot v širšem smislu, kajti zastopa lokalno prebivalstvo, ki ga je prizadel hud požar.
Želijo nadzirati delo inšpektorata
»Morali bi biti stranka v postopku, ker je nesreča povzročila veliko težav občanom, delovanju občinske uprave, poškodovala je gasilsko opremo, zlasti pa okolje. Občina bi morala biti vključena v ta in podobne postopke,« je dejala direktorica vrhniške občinske uprave Vesna Kranjc in dodala, da se ne strinjajo z obrazložitvijo inšpektorata, da Kemis nima neposrednega vpliva na občino. »Objekti Kemisa so priključeni na javni vodovod in na javno komunalno omrežje. Torej ima Kemis tudi s tega vidika neposreden vpliv na občino.«
Za tožbo so se odločili, ker inšpekcija Kemisu brez gradbenega dovoljenja dovoljuje poseganje v konstrukcijo stavbe. Ker niso stranka v postopku, pa na to odločitev nimajo vpliva. »Inšpektorjevo stališče je, da gre za nujna dela po požaru, kar je neverjetno. Že to pokaže absurdnost situacije. Kemis bo tako brez gradbenega dovoljenja zadevo zgradil do konca, potem bo agencija za okolje najbrž rekla, da je zdaj vse v redu, in Kemis bo spet dobil dovoljenje za proizvodnjo v polnem obsegu,« je dejal Petrovič.
Na Vrhniki ni vojne
Po zakonu o graditvi objektov je za poseganje v konstrukcijo stavbe sicer treba pridobiti gradbeno dovoljenje, vendar predvideva nekatere izjeme. Iz izjav gradbene inšpekcije je mogoče razbrati, da Kemis uvrščajo med izjeme, vendar ko smo jih o tem pred časom spraševali, niso pojasnili, zakaj. Tako so pritrdili Kemisovim odvetnikom, ki so se sklicevali ravno na izjeme iz četrtega odstavka prvega člena zakona o graditvi objektov. Ta pravi, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, ko gre za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali da se preprečijo oziroma zmanjšajo te nesreče. Izjema velja tudi za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter za gradnjo nekaterih objektov v vojnih ali izrednih razmerah.
Vrhničani se sprašujejo, kako je lahko med temi izjemami Kemis. »Po analizi tega člena lahko rečemo, da nismo v vojni, Kemisov obrat ni objekt za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Kemisov obrat prav tako ni potreben zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč in tudi ne za to, da bi preprečil oziroma zmanjšal posledice teh nesreč,« je dejal Andrej Markovič iz civilne iniciative Ekovrh, ki meni, da država in z njo povezano podjetje Kemis znova ponižujeta občane Vrhnike.
»Država je skoraj petinski lastnik Gorenja, ki je lastnik Kemisa. Poleg tega ima država s Kemisom sklenjene pogodbe o sodelovanju in pomoči pri reševanju,« je opozoril Marković in dodal, da Kemis gradi za to, da bi nadaljeval proizvodnjo, in ne za to, da bi preprečil nesrečo. »Če njihova argumentacija vzdrži na sodišču, Vrhničanom nobena pravna pomoč ne more več pomagati. Ostane le še vprašanje legitimnosti in državljanske aktivnosti. Ker na pravno državo potem ne moremo računati,« je sklenil.
